Lep pozdrav vsem…
ze nekaj casa prebiram ta forum in odkrijem veliko pozitivnih nasvetov zase, hvala vam za to. No zdaj se sama odlocam, da se neki napisem in iskreno prosim za nasvet kaj mi je storiti.
Pred pol leta me je brez predhodne najave ali vidnejsih znakov po 12 letih skupnega zivljenja iz cistega miru zapustil fant. Poroko sva planirala oktobra. Kasneje sem zvedela da je razlog sodelavka in da zdaj zivi z njo. On z mano ne more govoriti, ker ga vsakic oblijejo solze in pobegne brez besed. Blo je nekaj najhujsega, kar se mi je kdaj v zivljenju zgodilo. Zalost je bla neizmerna.
Cez dobre 3 mesece se je pojavil mlad moski, ki se je res zelo trudil zame, me obliva z vso pozornostjo in mi jo na vsakem koraku izkazuje. Godilo mi je in sem na koncu rekla: zakaj pa ne? … spustila sem se v razmerje z njim v katerem sem se danes. Custva so … ne primerjam ju … le da so custva precej nedifinirana.
Vsake tolko pride v moje zivljenje se bivsi fant ker, 12 let ni malo in skupna preteklost pusti veliko odprtih vprasanj zaradi katerih se je potrebno se zmeraj pogovarjat. Nikoli se me ni vec dotaknil, le ob vsakem razhodu me objame in stiska in potem ga oblijejo solze in zbezi skorajda. Pol sem jaz dolge dneve vsa sesuta pa na tleh, ker ne razumem kaj se pravzaprav dogaja. Novemu partnerju tega ne prikrivam in cenim pri njem to, da me ne obsoja in mi dovoljuje prostor in cas za ureditev moje preteklosti.
V glavnem, zdaj sem zvedla, da je nova punca od mojega bivsega noseca.. da pricakujeta otroka (ki sem si ga jaz vsa leta tako hudo zelela, le da on ni bil pripravljen nanj in me je prosil za cas). Spet me je potrlo in sem se v pisni obliki poslovila od njega. Rekla sem mu, da vem in da ne morem vec. prvic je prosil naj ne zapiram vrat, da je tako rad poleg mene naj ne grem iz njegovega zivljenja (se nikoli ni nicesar prosil, njegove besede mi trgajo srce) ampak sem vseeno vztrajala. Jaz ne morem biti njegova prijateljica, ali zaupnica… nikakor, in to tudi nocem biti. Ne morem se pogovarjati o njegovem novem razmerju in problematiki v njem, ce bi mu najraje za vrat skocla al pa njej kaj nardila. Seveda je on kriv le tudi ona je vedela, da je vezan pa ga je hotla … je rekla prijatlom da bo ta njen in naj stane kar hoce.
In zdaj sem tu… v bistvu vezana ampak neskoncno sama… nov partner mi pravi, da sem sicer prisotna ampak pogosto dalec stran. Ne zelim ga prizadeti niti drzati za rezervo… odkrito se pogovarjava o tem povem mu, da me se zmeraj boli in on pravi, da me razume in da me ne sili.
In zdaj iskreno povem, da me srce boli, fizicno bolecino cutim v sebi ker se mi res zdi, da sem zgubila ljubezen mojega zivljenja. Ko pogledam najin odnos nazaj se mi zdi, da je v nekem trenutku neka 3 sila odlocila vidva pa ne bosta vec skupaj in naju je strgala narazen. Pa saj cutis ce te nekdo ljubi ali se ti le laze, ali ne? Ali so to le zelje in pricakovanja? Neskoncno zalostna sem ampak mislim da je prekinitev stikov bila najboljsa pot ker drugace se nikoli nebom pobrala, ali ne?
Lep pozdrav vsem

Da, te stike je treba prekiniti takoj. Nekje “ostanejo” frendi, toda tukaj je sitiacija malo drugačna. Zaradi njega. Glej, ON se je odločil in šel, čeprav bi se na dolgo in široko dalo pisati ravno o njegovi naravi, to pustimo. Kar se tiče njega, je le to – in to je slabo predvsem zanj – da je nestanovit ter neodločen. Četudi je v neki zvezi, tam caga in skače vstran.

ONA: ona, čeprav težko razumljivo, ni nič kriva tukaj da bi ji ti zavijala vrat, ona je le vzela kar je z lahkoto dobila. Je komentar potreben ? Menda ne in gremo dalje….

…TI: ali je neko tromesečno obdobje dovolj za preskok v novo zvezo, o tem vsakdo meni po svoje, jaz rečem da ne. Če se motim, toliko bolje – zate. Da bi le uspelo, pa čeprav mislim da je kljub razumevanju fanta to le by-pass situacija, Cec je spet kruti realist. Ne zameri.
Da si razočarana in jezna, to je povsem razumljivo, morda pa ne gre zamenariti nekega dejstva: bolje da se je to zgodilo danes kot jutri, kajti očitno je bilo rako namenjeno. Rabila boš svoj čas, morda ga res preživiš ob sedanjem, bodi pa v primeru “streznitve” predvsem poštena do sebe in njega, ter zvezo po potrebi prekini. V zvezi tudi ne bodi zaradi celjenja ran ter občutka neke pripadnosti, v zvezi sta za njen obstoj potrebna dva kompetentna osebka, drugače je to ponovni pogrom.

Toliko na kratko, mislim da sicer tudi sama situacijo dovolj razumeš. Le moč in voljo, pa bo.

Za začetek nekaj iskati izgovore za bivšega in naj se ti neha smiliti.
Tanova ga ni zvezala in posilila, tudi sem prepričana, da ko te je varal,ga niso prav nič oblivale solze in ni bil nič bogi.

Izkazal se je pač za lažnivo barabo in edini način, da sam sebe “opere”
v svojih očeh je ta, da se ti obilno smili, da pri tebi (kako tipično)
išče razumevanje in tolažbo, namesto da bi bil vsaj toliko deca, da bi
te pustil na miru in te ne bi še dodatno obremenjeval s svojimi krokodiljimi solzami.

Saj si že vse naredila, kot je prav, torej glava je zadeve že na pol
razčistila, ko jih bo do konca, ji bo sledilo tudi srce.
Logično je, da 12 let ni mačji kašelj in da bo prebolevanje dolgo.
Ni napak, če si v novi vezi, dokler si do novega poštena (kot vidim, da
si) in mu ne obljubljaš preveč, ker – po mojem v takem stanju, kot si ti
trenutno, potrebuješ čisto posebnega moškega…ki pa lahko, da ti ne bo
več odgovarjal, ko boš prebolela…
Samo v opozorilo…

Da gresta narazen, ni odločila neka tretja sila, ampak se je tako namenil narediti on sam. Ker se je zaljubil v drugo. Kaj točno pomenijo te krokodilje solze – če vprašaš mene, so namenjene predvsem njegovemu boljšemu občutku, da ne bi izpadel tako pišmevuhovsko.

Normalno je, da si neskončno žalostna, saj si izgubila človeka, za katerega si bila prepričana, da je ljubezen tvojega življenja (in verjemi, da boš prej ali slej spoznala, da ni!). Ampak ta žalost tudi popusti, če se malo potrudimo, se to zgodi prej, če se ji prepustimo, pa slej.

Drugače se mi stiki z bivšimi ne zdijo nič spornega, ampak v vajinem primeru pa na njegovi strani vidim farso, na tvoji pa agonijo. Tako da si se pravilno odločila.

s tem tvojim novim prijateljem, ali kako mu že rečeš, tudi ne bo nič, ker nič ne more biti, saj on sedaj doživlja z eno besedo tvojo katastrofo in se (sem prepričan) počuti nekako odrinjenega in bo to zameril če ne danes pa jutri.Mislim en kup enih brezveznih solz

Opravičujem se, ker zlorabljam tvojo temo, ampak pred dvema ali tremi tedni smo debatirali o tem. Tiste, ki so zagovarjale stališče, da je treba uboge nepripravljene reveže čakati od tod do večnosti, zdaj vidite??? Nemalokrat se potem zgodi to, kar je se Libri.

Libra, tebi pa želim samo to, da ti ta pekel čim prej mine.

Edina in učnikovita pot je; TAKOJ prekini stike, vrjemi gre, čez čas je le še bežen spomin. Probaj se posvetiti sedanjemu partnerju, sej je razbrati da te ima rad ali paskneslja vse in obrni nov list v življenju. Vsekakor je škoda solz in slabe volje za nekoga, ki te ne mara.

srečno

Samo ne nasedat njegovim solzam in verjet, kako oh in sploh super je bil, potem pa je prišla ta grda ta nova in ti ga spletkarsko prevzela. Daj no, ne bit tako naivna. Resnica je ta, da tvoj bivši sam ne ve, kaj bi rad.Ne vem, ali je tudi na drugih življenjskih področjih tako zmučkan in neodločen, ampak v tem primeru vsekakor je. Najbrž že dalj časa ni bil zadovoljen z vajino zvezo ali pa vsaj ni vedel, ali je to to, kar lahko pričakuje od življenja (to je že pokazal z odlašanjem odločitve o otroku, kljub temu, da sta bila že tako dolgo skupaj). No, in ko se je pojavila še ena ženska, ki ji je bil všeč, je seveda zagrabil priložnost. Saj ne rečem, glede na to, da je tako bolj “bi-pa-ne-bi” usmerjen, je čisto mogoče, da je sprva mislil, da bo tam pri drugi samo za poskušnjo, tebe bo imel pa še zmeraj za zraven, pa so se mu ti načrti nekako prekrižali, zdaj pa ima kar ima in je kar naenkrat postavljen pred dejstvo, za povrh bo pa hočeš-nočeš dobil še otročka. A ne razumeš? Ti si edina stalnica v njegovem življenju- nekaj starega in domačega in prav to sedaj potrebuje. Pa ne zato, ker bi te imel rad. Pomisli malo. Bi te varal, če bi te imel rad? Bi zavračal otroka s teboj, medtem ko ga bo z drugo imel že kar takoj?
Verjemi, da ni tanova čisto nič kriva. Tebi je odgovoren zgolj in samo tvoj bivši. Takšnih in drugačnih ptičk lahko leta okoli tvojega partnerja kolikor hoče, pa si zato ne more kar umiti rok od svoje odgovornosti. Saj je vendar odrasel človek s svojo glavo in pametjo in ne otrok!! Drugače bi bilo pa tako najbolje, da ga zapreš v kletko, da ne bo kakšna boljša od tebe mimo prišla in ga hkrati hotela.
Mogoče sem bila malo nesramna, ampak hočem ti odpreti oči. Ker dokler ne boš spregledala, ga boš idealizirala in ga ne boš mogla izbrisati iz svojih misli, do takrat pa tudi ni nove, svetlejše prihodnosti zate! Ne pusti mu, da te bo imel še naprej nekje, zadaj, za rezervo, za vsak slučaj, če mu tam, pri novi ne bo uspelo! Pojdi dalje in najdi nekoga, ki te bo vreden. Prvi korak na tej poti pa je, da ga odstraniš iz svojega življenja! 12 let gor ali dol, če se iz tega nisi česa naučila, so bila samo zapravljanje časa.

In mu je podtaknila otroka, že videno. Je imel super punco, ki ga je upoštevala, spoštovala njegovo mnenje in čakala, da se že enkrat končno odloči, da bo imel otroka. Potem pa je nasedel eni, ki ga ne upošteva, ne spoštuje njegovega mnenja in se je odločila, da on bo pa imel otroka. Veš, čeprav on tega niti sebi ne bo priznal, kaj šele drugim, ve, da se je big time zajebal. Ker se tudi je. Ampak zelo žal, kar si je skuhal, bo tudi pojedel. In ti povem, čaka ga beda od bede. Če bi bil karakter, kar pa očitno ni, v to ne bi vlekel tebe in te s tem ne bi obremenjeval, ker ti je že brez tega naredil dovolj hudega in zeloooooo veliko krivico. Kot otrok, ki je težil za jagodno liziko, ko pa jo je dobil, se je začel pred trgovino metati po tleh, ker on je pa hotel pomarančno.

Z vsakim dnem bolj verjamem, da nekje nad nami je neka energija, ki poskrbi, da se na koncu vsi računi plačajo. In tudi prav je tako, ker eni res mislijo, da si lahko vse privoščijo.

Se opravičujem za off-topic, ampak tole ne bo popolnoma res – nikoli se ne poravnajo VSI računi, to je zgolj utvara. Se pa povsem strinjam, da je preveč takšnih, ki si vse privoščijo, ponavadi preko trupel drugih.

Strinjam se po velini z vsemi, vsi so super napisali, ofsajderka še posebaj, se z njo tudi ne strinjam samo v tistem ne, da se bi naj poravnali nekoč ali na koncu vsi računi ker se ne, mnogokrat je celo obratno, ampak okay, tebe se to ne tiče več.
Moraš pa res trenutno preživljat grozne občutke, dneve in noči, vendar ga ni človeka, ki bi ti lahko odvzel breme in tvoje dojemanje cele situacije, kot le ti sama.
Zdaj lahko mi tu pišemo in smo pametni, ampak sama moraš čez to.
Lahko gledaš za temi zaprtimi vrati in ne razumeš, lahko se ti meša od bolečine in nerazumevanja, lahko jočeš in si puščaš čas za prebolevanje, lahko pa pogledaš iz drugega vidika, da pač je kot je, te že ni bil vreden če je kar tako po 12. tih letih odšel brez besed, te varal, se ni trudil za vajin odnos, zate.
Iz realnega vidika gledano bi bilo najbolje zapreti stara vrata za veke vekov in si pustit zadihat na novo, tudi tej ljubezni ali prijatelju ali karkoli ti že je, dati eno pozitivno moč in malo več pozornosti, pozitivnosti.
Zavedaj se, da živiš danes in za jutri, ne dovoljuj si od enega takšnega kot je bil tvoj do tebe (in ti blefiral o pusti mi čas) sploh na koncu, da te čas povozi in nimaš v sedanjosti nobenih lepih stvari, trenutkov, razmišljanj. Ne dovoli si, da te uniči, KER TE NI VREDEN.

Ps
Ja, če mene vprašaš, je ta njegova tudi packonja, se je specializirala na vezane tipe. Ampak konec koncev je ON odšel, ne ona…

Podravljeni,
hvala vam za nekatere lepe, manj lepe, in trpko iskrene besede… verjamite mi da mi je popolnoma jasno da je on kriv ampak oprostite mi če rečem … da je tud to ženšče svojga dnarja vredno in da ma zdej kar je iskala. Pa naj bo… ampak kljub temu jaz rečem da je p…. ker sem jezna in žalostna… pa ne zato ker mi je dedca vzela… ampak ker mi je življenje sesula z njim vred al pa da se bolje izrazim… ON z njo vred. Pa naj bo…kot je… ampak iskreno priznam da me srce boli ko sem zaprla vrata, povem vam ker mi je lažje.

MOj partner za te stvari ne more nič. Ne kaznujem ga za nekaj kar se mi je prej zgodilo,čustva so, le da danes pravim da za nikogar ne dam več roke v ogenj. Nihče ne more povedati kar se bo zgodilo dragi Joškoo… ker če bio blo tako bi mi tudi ta bridek konec lahko prihranili… mar ne??? Bo kot bo.. nihče nima pričakovanj ki bi bla višja kot jih sam lahko izpolni. Dan za dnem pa gre naprej. In zakaj bi on doživljal mojo katastrofo… pa saj nismo več otroci da bi cel dan smrkali za bivšim. Tudi v mojem pisanju sem povedala da sem žalostna ker sem zdaj z tako muko sprejela to odločitev in sem žalostna … to pa ne pomeni da zdaj smrkam cel dan okol.Žalostna pa sem ja … v sebi globoko, priznam.
lepo mi bodite pa hvala vam

Libra, če Cec ne bo cenzuriral … Ona je prasica z velikim P. In hkrati njemu tudi najhujša kazen za to, kar je naredil. In kazen zanjo? Dobila je, kar je hotela, a hkrati ni dobila nič, ker bo vse življenje vedela, da ta moški ni z njo zato, ker bi jo ljubil, ampak zato, ker mu je podtaknila otroka.

Libra, pa kaj še, ni ti ona sesula življenja. Človek na mestu se ne pusti zapeljati prvi frčafeli, ki pride mimo.

Tvoje življenje sploh ni sesuto, le zgodilo se je tisto, kar bi se glede na značaj tvojega bivšega prej ali slej zgodilo, samo da bi bilo še veliko huje, ker bi po možnosti bili tu še otroci. Tako kot je ena napisala, da bo ženska živela v večnem zavedanju, da ima moškega, ki je ne ljubi, bi ti še nekaj let živela v zmotnem prepričanju, da imaš zrelega moškega, ki te resnično ljubi.
Ob sebi imaš zelo pozitivno osebo, upam, da ga ceniš in spoštuješ! Če že za čustva nisi prepričana …

Kakšna velika P neki! Ona je bila samo test na katerem je fantič padel.
Ni ga bil sposoben opraviti. Je ena velika rit.
Njegova ljubezen do ženske, ki je bila z njim toliko let, si želela njegovega otroka, ga spoštovala, je bila PREŠIBKA. Če bi namreč bila dovolj močna bi ga ona P NE ZANIMALA. In otroka bi že zdavnaj imela.
Tako da…je že bolje tako.

Meni je pa najbolj všeč rek: “vsaka stvar je za nekaj dobra”…..vedno si tako rečem, če se mi zgodi kaj hudega in po določenem času, se izkaže, da je res tako…

No tukaj se pa popolnoma strinjam z hmx8, ON je odšel. Samo to je bistveno in pomembno.

Moj pogled: On in samo ON je največja packonja in to velika.

večje bedarije pa
že dolgo ne..daj no mir ,podtaknila mu je otroka,kaj mu ga je v žep dala,pod odejo,v predal al kako,da bi mu ga lahko podtaknila??zakaj nekateri ne morete dojeti ali bolje sprejeti ,da danes nismo več v srednjem veku in da se zelo redki vzamejo samo zaradi otroka..ja če bi bili miljoni v igri -ja bi še verjela,zaradi otroka-bejšte no bejšte,morda je pa z njo ker tako hoče,ker je hotel točno z njo otrok z bivšo pa ne,človeška duša in karakter,še bolj pa dejanja so zapletena stvar..poznam ogromno primerov,ko sta dva hodila leta in leta,se razšla in na hitro našla drugega partnerja in na hitro družina pa so še vedno skupaj in srečni..prej pa leta in leta nič-ne ohceti,ne doječka,samo stran vržen čas in trud..

Dajmo še enkrat. Za to, kar se je zgodilo Libri, je kriv ON, ne ona. Mislim, da sem to napisala dovolj jasno že prej. Vseeno pa je ona zame prasica z velikim P, pa ne toliko do Libre, bolj do tega moškega, ki mu bo rodila otroka. In kot sem že napisala, na koncu se bo izkazalo, da se je Libra rešila, onadva pa bosta drug drugemu največja kazen. In ne, Monika, še vedno je veliko moških, ki se bodo z žensko poročili samo zaradi otroka, se drugače ne bi, in še vedno je veliko žensk, ki se tega zavedajo in otroke podtikajo.

No tudi jaz še enkrat… popolnoma in iskreno se zavedam da me je ON izdal… prodal za cenen nasmeh in boljši par “argumentov”… (njegove besede ne moje)…. celo zapisane v vseh neštetih sporočilih ki sem jih deležna. Včasih prav pomislim da bi nardila Fwd k njej naprej pa se naj onadva med sabo pomenita….Tako torej sem še enkrat povedala, ja ON je kriv ampak ona v mojih očeh tudi, pa se nikoli nebom strinjala z nikomer, ki pravi, da je en sam nosilec krivde. PA ne branim ga , pa nočem ga meti nazaj, pa ne smili se mi, pa sem ga že črtala iz mojega življenja, zbrisala vse stike, maile, slike itd….
Ostalo je pa nekaj s čimer ne morem sama na konec… z prijatli ne morem govoriti o tem, z mojo družino tudi ne… skratka ste v moji anonimnosti vi edini, ko vam lahko povem, da mam še zmeraj zlomljeno srce in da me boli.
Tako povedala bi samo še nekaj na modrosti … bolje danes kot jutri… in čas celi vse rane… in bodi srečna, da nista mela otrok…. tako je … vsak zase definira kaj je družina, jaz sem mela družino samo otrok ne… da nisem jaz ravnala neodgovorno si dala narediti otroka brez vednosti partnerja… evo morala pr meni še nekaj šteje… morala in odgovornost do partnerja… jaz dam stvari na mizo… če z konstruktivno debato najdemo rešitev prav če ne, se vrnemo na začetek… dobro sem vozila s tem in držim se tega.
Novega partnerja ne zavajam tudi lažem mu ne … Draga Metulka ja ga cenim in spoštujem,sem mu globoko predana in zvesta ampak ne morem govoriti o ljubezni… ne še. To traja se razvija vsaj pri meni. Nikoli nisem bla človek, ki je nekoga videl in wušššš je bil zaljubljen in ljubezen in oh in sploh…
Tako še morda nekaj o racionalnosti… drage moje dame, v kolikor ste vse tudi v realnem življenju tako dosledne, da v primeru napake ravnate po protokolu (8.3.12) in ste z svojimi emocijami popolnoma na čistem, si ne dovoljujete solz za nekom, ki si jih ne zasluži… sem jaz prva v vrsti ki vam bom ploskala iz občudovanja. Jaz nisem … če sem žalostna jočem, če sem jezna ponavadi šport pomaga, in če se prepuščam nostalgiji to počnem tukaj pred vami… ker mi je hudo in sem žalostna… edino kar je pa res… da je vsak dan manj in so dobri pa slabi dnevi.
Tolko o tem…