Pozdravljeni,

zanima me, ali se da v slovenski literaturi kaj konkretnega prebrati na temo tipične slovenske matere? Knjižne police so polne priročnikov o izboljšanju medsebojnih odnosov, zaenkrat pa še nisem zasledila take, ki bi govorila o posebnostih za naše okolje.
Še dobro, da imamo forume – meni so velikokrat pomagali, ko sem skušala razumeti mamo, taščo, sosedo, teto…
Mlade družine s pridom prebiramo o otrocih, ki potrebujejo meje, zakaj pa kakšen strokovnjak ne napiše knjige o tem, da tudi odrasli potrebujejo meje???

Belakovina!

Odpirate zanimivo temo tipične slovenske matere in branje česa konkretnega o tem (pod to konkretnost razumem, da si želite kak dober družinski priročnik z nasveti prav slovenskim materam). Imate prav, ko opažate, da je literature s tega področja po eni strani veliko, po drugi pa še vedno premalo (še posebej slovenske), in še zlasti z relacijsko družinske perspektive. (Glede na to, da je to relativno mlada veda, se bodo temu primerno stvari pri nas v bodoče sigurno še bolj razvijale in bo tudi tovrstne literature na voljo vedno več). Naj velja povabilo vsem, da napišete kaj o tem.

Osebno bi priporočila le nekaj knjig v branje (verjamem, da so bile že večkrat omenjene na tem forumu, pa vendar), iz katerih verjamem, da vsakdo lahko potegne kaj koristnega zase:
Christian Gostečnik: Srečal sem svojo družino ( 1 in 2)
Christian Gostečnik: Človek v začaranem krogu
Christian Gostečnik: Poskusiva znova
Christian Gostečnik: Ne grenite svojih otrok
Katarina Kompan Erzar, Andreja Poljanec: Rahločutnost do otrok
Lia Katarina Kompan Erzar: Skrita moč družine
Susan Forward: Strupeni starši
Susan Forward: Čustveno izsiljevanje
Susan Forward: Moški, ki sovražijo ženske in ženske, ki jih ljubijo (Ko ljubezen boli in ne veste zakaj)
Alice Miller: Upor telesa
Alice Miller: Drama je biti otrok
Harville Hendrix, Helen Hunt: Zdrav otrok in ljubezen staršev
Tanja Repič: Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje
…
…
Moje osebno razmišljanje ob tem pa je sledeče:
Vprašanje sicer je kakšna je tipična slovenska mati in če se da stvari poenostavljati in posploševati,na drugi strani pa za katere mame naj to velja (ali za naše mame, ki so verjetno živele še v malo drugačnih časih ali za sedanjo generacijo mladih mamic, ki si želijo biti še boljše mame). Je najbolj tipična “cankarjanska” trpeča, garaška in žrtvujoča se mati, ki si z možem ne more nič pomagati (oz. si še ne upa zahtevati večje vključenosti očeta), ker je kar nekako “odsoten” ali kaka druga mati, ki otroku skuša dati preveč (obenem pa veliko premalo)? Je to mati, ki čuti sebe in ki resnično začuti otroka (tako mamo si vsakdo želi) ali je to ranjena ženska-mati, ki je sama v takih stiskah, da ne zmore začutiti otroka in mu daje kolikor pač najbolje zna in zmore? Je pa pripravljena narediti kaj (???), da bo nekaj predelala, da bo sebe spremenila in bo odslej drugačna. Koliko si ob tem lahko pomaga z možem, partnerjem? Ali je za otroka pomembna le (dovolj dobra) mati – in kakšno vlogo ima ob tem oče otroka? To pa je že druga tema.

Vprašanje je tudi ali želim priročnik za spreminjanje svoje mame ali priročnik zase o tem kako biti še boljša mati in kako naj spremenim sebe? Verjetno bi bilo najbolj fino imeti priročnik, ki bi prav konkretni materi (torej svoji) povedal kaj je delala prav in je bilo dobro in želim s tem nadaljevati pri svojem otroku, kaj pa je bilo narobe in nas je globoko zaznamovalo in bi to sama želela spremeniti, pa z grozo ugotavljam, da delam zelo podobno.Takega priročnika žal ni in ga tudi ne bo, ker si ga mora napisati prav vsakdo sam. Si pa pri tem lahko pomagam z marsikatero knjigo in svojimi konkretnimi (tudi negativnimi) izkušnjami in pogovori – prav s svojo mamo. Kakorkoli, stvari se vedno prepletajo. Tu bi se dalo pisati še in še.

Še glede vprašanja meja. Sigurno vsak človek potrebuje zdrave meje in je prav, da se jih čimprej nauči postavljati (najbolje kot majhen otrok, čeprav to postavljanje meja za vsakega traja celo življenje). Nekoliko stvar postane problematična, ko tisti, ki naj bi otroka naučili postavljati zdrave meje (torej starši), sami teh meja niso dobili od svojih staršev oz. so jih, pa zanje niso prave (so bodisi preširoke ali pa preozke) in bi bilo z vidika odgovornega starševstva sigurno najbolj prav, da bi najprej starši sami pri sebi zase našli te meje, jih morda preoblikovali v zanje prave, zdrave in varne meje, kar pa zahteva globok proces iti sam vase, v odnose tukaj in sedaj in tudi v svojo dediščino iz izvorne družine. To pa je proces, ki je za vsakega posameznika edinstven, drugačen in tudi naporen. Ampak edini,ki omogoča, da postanem drugačen človek, še boljši starš svojim otrokom. Ob tem pa kot mama potrebujem tudi sodelovanje moža – kot svojega moža in kot očeta otroku. Zakonski in starševski odnos se v marsičem prepletata in sta vsak posebej in skupaj zelo pomembna, to pa je že spet nekaj novih tem.. Problematika materinstva in starševstva je torej zelo široka, prepletena in povezana z marsičem, in jo je po moje zelo težko kratko opisati in zajeti v en splošno uporaben priročnik…

Vse dobro želim vam “belakovina” pri iskanju odgovorov na razumevanje slovenskih mater, pa tudi vsem drugim.

K temu seznamu bi dodala še knjigo Marie Louise Von Franz: Puer Aeternus, ki secira mamine sinčke in vse navezujoče relacije.

Slovenska mati ni nič posebnega in jo v priporočeni literaturi lahko prepozna vsak. Zakaj tak tip matere tako dobro uspeva ravno pri nas… to bi pa bil izziv za raziskovalce. Sploh v korelaciji z raziskovanjem alkoholizma.

Jaz trenutno berem Azro Širovnik: Tašča. Avtorica je sodeč po tem, kar sem na internetu prečital, knjigo napisala iz lasnih izkušenj. Jaz sem prišel nekje do polovice in kot specialistu za mamine sineke mi je kar malo dolgočasna, ker točno vem, kaj bo zgodilo(da se malo pohvalim). V knjigi so lepo opisane vse tiste stvari, o katerih tukaj večkrat govorimo, njihova hinavščina, obsedenost z nadzorovanjem življenja drugih in celo sprejemanje odločitev zanje, poniževanje snahe s hrano, o čemer sem pisal pred kratkim(a v drugem smislu), pretvarjanje nje in sorodstva(njen gospodar oz. od tašče sin jim pravi kar “njene figure”), kot da snahe sploh ni v prostoru, ipd, itn … Skratka, v prozi je lepo opisano vse, kar je treba ženski, ki se je zapletla v razmerje z maminim sinkom, vedeti.

Priporočam!

http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?id=1449550756217958

P.S.: ko smo že pri slovenskih materah, avtorica je iz Bosne, ki je med študijem ekonomije v Ljubljani spoznala moža in se kasneje z njim poročila(tudi o tem teče beseda v knjigi), tako, da je mati(tašča) slovenka.

no, no… ta zgodba od Azre ima še eno stran. saj veste, da ima kovanec vedno 2 strani.

Najnovejša knjiga Teorija navezanosti od zakoncev Erzar je super. Se najde vsega tega…