Brez intimnega življenja!
Veliiiiko je že bilo napisanega na to temo, ampak me zanimajo mnenja na moj problem, ki se vseeno malo razlikuje…
Stara sem 25 let. moj mož je 14 let starejši od mene. imava 2 otroka. na začetku je bilo spolno življenje čisto vredu. občutila sem njegovo željo po meni… zanosila sem po 6 mesecih najine veze. in potem 9 mesecev nisva sexala, saj je rekel, da enostavno ne more, zaradi otroka. po porodu pa se je vse spremenilo… sexa po več mesecev ni bilo, dokler spet nisem zanosila – mislim da v prvem poizkusu :)))in spet je bila 9 mesecev čista suša… po drugem porodu pa spet isto…večkrat sem se želela že pogovoriti, v sebi iskala napake, ampak zdaj vem da pri meni ni napak. sem mlada, privlačna ženska, ki si želi nežnosti in topline, bližine in ne ”prosjačenja” za sex. Pogovori ne zaležejo, vedno so neki izgovori, ponavadi povezani s stresom v službi. prišlo je že tako daleč, da je bila masaža celotnega celesa (več kot pol ure) pred sexom obvezna, kajti tako se sprosti in potem lahko sexa. to se je nehalo, saj nisem hotela več tako sexati – kot plačilo za masažo… nekako sem navezala stik s svojim bivšim, ne po moji želji, ampak čisto slučajno… on mi da vedeti da sem zaželjena. nisva se niti poljubila ali sexala, vse je v besedah in v energiji, ampak spet čutim da si me nekdo želi… kar je spet obudilo neke čute v meni. naj še povem, da sva z možem skupaj 5 let in da od tega 1 leto in pol nisva sploh sexala, saj sem bila noseča. in od tega je bil 3 leta zeloooo poredko sex…. kaj storiti? ali vztrajati?
hvala vsem za odgovore!!! *
Spoštovani,
ob vašem pismu mi najbolj stopita v ospredje dve vprašanji. Ko ste se želeli pogovoriti z možem, kako poglobljeni so bili ti pogovori. Je vaš mož lahko začutil, da vas zanima in resno skrbi glede njegove zmanjšane želje do seksa, se je lahko umiril in odprl? Veliko bi o vama povedalo vajino vsakdanje življenje, za katerega imam občutek, da sta se že pred časom odtujila, nezadovoljstvo, ki že nekaj časa tli med vama, pa se je pokazalo ravno na področju spolnosti. In drugo vprašanje, koliko si res želite bližine in povezanosti z vašim možem? Koliko obupa in osamljenosti je pri vas prisotnega? Občutek imam, da ste dostikrat sami z otroki, morda veliko časa preživite z otroki brez moža, sami sprejmete marsikatero odločitev, ga pogrešate… Ugotoviti bosta morala, kdaj se je naselilo nezadovoljstvo v vajin odnos. Konec koncev ste v zelo kratkem času vajinega poznanstva že zanosili, kar pomeni, da se niti približno še nista spoznala in sta se morala prav na hitro soočiti že z drugo pomembno vlogo v življenju – starševstvom. Morda je bilo prav za vajine skupne trenutke, za vaju dva kot zakonca in partnerja, vedno premalo časa, da bi se zbližala in ta “kredit” občutite sedaj.
Vse lepo vam želim.
Peris!
Ta tematika, oz. občutenje, želje in dileme, vse to mi je znano. Rada bi povedala, ne počuti se krive. Včasih lahko kaj naredimo, da izboljšamo odnos s partnerjem, včasih pa tudi ne. Čisto možno je, da tvoj mož nosi s sabo iz svojega otroštva stvari, dogodke, ki mu preprečujejo, da bi bolj “svodobno” živel v intimnem odnosu s tabo, po drugi strani pa je čisto možno (ali pa mogoče ne?), da ima druge ženske. Si kdaj razmišljala o tem. Namreč moški pri 40 letih se mi zdi še zadosti vitalen, da bi zmogel imeti intimne odnose brez večjih težav, če si jih seveda želi.
Sta kdaj govorila o tem. Si ti zdi kot človek, ki se zelo obremenjuje s čim, čimerkoli, z vsem, da je zelo obremenjen, pod hudim čustvenim pritiskom, ne vem, skorajda že psihično bolan… Ali pa se ti zdi bolj kot človek, ki nima želje po tebi. Premisli.
Karkoli bo že odgovor, bo hkrati tudi odgovor na kaj moraš narediti. Mislim, da sem nekoč brala, slučajno, da je ena izmed treh najpomembnejših stvari v dobrem partnerskem odnosu (brez katerih s partnerjem ne moremo živeti, lahko kvečjemu životarimo), torej da je ena izmed treh najpomembnejših stvari v dobrem partnerskem odnosu zadovoljivo intimno življenje. Brez izjeme, tako za moške kot ženske.
Vso srečo. Pa brez krivde razmišljaj tudi o tem, da imaš pravico, če že ne nujo, biti srečna in zadovoljena.