Nekako sem se tudi sam znašel v zelo veliki stiski iz katere ne vidim izhoda,zato vas prosim za kakšen nasvet kako vse skupaj urediti.
Z ženo sva poročena 13 let in imava dva otroka.V zakonu sva imela probleme,ki sva jih nekako reševala uspešno.Pred enim letom,ko sva imela največjo krizo predusem v pomankanju pogovora,kjer priznam je bil največji problem pri meni in sva na njeno pobudo poiskala pomoč,se je nekako izboljšalo in počasi sva se začela spet več pogovarjati.
Pred nekaj dnevi pa sem doživel šok,ko mi je enostavno rekla,da nemore več in da se najin zakon končuje.Brez razloga.Brez da bi mi karkoli dalo temu slutiti ali pa da bi ona karkoli omenila že prej.
Pravi razlog navaja samo v temu da se je spremenila,da hoče drugače živeti.Kljub prošnjam,da naj premisli in naj si vzame čas pravi,da je njena odločitev dokončna in da nima smisla več karkoli poskušati.
Nevem več kaj naj naredim kako naj probam vse skupaj popraviti in rešiti zakon,ki mi pomeni vse kar imam v življenju.
Trenutno sem čisto na dnu brez vsake volje do življenja,premišljujem samo še o tem kaj naj naredim in kje je pravi razlog tej njeni odločitvi.
Se mi zdi,da samo to da je postala drugačna ni pravi vzrok.
Prosim vas za kakšen nasvet,kako vse skupaj urediti in probati rešit zakon.
Hvala.

Spoštovani gospod,

zelo vas lahko razumem in v življenju je velikokrat zelo težko drugega sprejeti in spoštovati v njegovi odločitvi, ki nam ni blizu. Kot kaže, je vaša žena po strokovni pomoči vajin odnos začela dojemati drugače, spremenil se je njen pogled na vas, vajin odnos, njeno doživljanje drugih, sveta in najverjetneje tudi sebe. Počuti se drugače, želi si drugačno življenje, drugačne odnose, hrepeni po nečem drugem, kar pa ne pomeni, da je z vami kaj narobe ali da ste vi odgovorni zanjo. Naše terapevtske izkušnje kažejo, da se – ko ljudje nekaj o sebi/odnosih z drugimi dojamejo, razumejo in zares začutijo -, začnejo dogajati spremembe v odnosih in najverjetneje se je to zgodilo pri vama. Vsekakor trenutno stanje, vajin medsebojni odnos vaše žene ne osrečuje ali izpolnjuje, kot bi si želela, zato pravi, da “ne more več”. Vi pa imate po drugi strani občutek, da sta premostila mnogo ovir s pogovori in znova našla stik. Najverjetneje je oboje res, tako vaše kot ženino počutje.

Sama bi vam najlažje predlagala pogovore in še enkrat pogovore, da zares poskušata odkriti in začutiti stisko drug drugega ter poiskati odgovore na vajino negotovost in strah. In dokler ne boste pomirjeni z nekaterimi njenimi odgovori, pomeni, da le-ti še niso pravi, da jih niste v polni meri začutili. Dokler se bosta lahko pogovarjala o tem, koliko vaju je sploh strah prihodnosti, kako bo, koliko sta se odtujila, koliko si morda vaša žena želi ostati, a čuti, da tega ne bo zmogla (in si ne upa tega priznati), kaj si zares želita, kaj pričakujeta drug od drugega,… in se zares slišala, vama bo lažje iti naprej v življenju. Karkoli drugega bi vam na tem mestu še rekla, bi bilo neumestno. Z iskrenimi pogovori o nas se namreč zbližamo in povezujemo med seboj – manj kot jih je, bolj pristajamo na “rutinsko življenje, s katerim se sprijaznimo”. Začnita torej Živeti.

Močno vama želim, da vama zares uspe. Uspe v smislu, da bosta s končnim izidom oba zadovoljna in pomirjena, ne glede na to, kakšen bo. Srečno.

Pozdravljeni,

pišete, da sta se z ženo znašla v krizi, ki ji ne vidite izhoda. V zakonu sta že imela probleme, a sta jih uspešno rešila s pogovorom. Sedaj pa to ne gre več, saj se vaša žena z vami ni več pripravljena pogovarjati. Očitno je, da se je v njenem notranjem svetu po terapevtskem procesu nekaj spremenilo. Sedaj je postala bolj odločna, kar morda prej ni bila. Začela se je zavedati, da si želi drugačno življenje itd.

Strinjam se s terapevtko Barbaro, ki vam svetuje iskren pogovor. Pogovor je namreč edino sredstvo (poleg molitve), ki dva človeka lahko poveže med seboj. Vprašajte ženo, kaj si želi. Vprašajte jo, kaj jo tako zelo moti pri vas, pa vam tega dolgo časa ni mogla povedati. Vprašajte jo, zakaj si želi oditi. Vsaj to vam mora povedati. Če bo pogovor z vami odklonila, je največ, kar lahko naredite, to, da potrpežljivo čakate na njeno odločitev. Medtem se čim več posvečajte otrokom in predvsem bodite med prijatelji. Morda pa vaša žena potrebuje samo malo miru, da določene stvari razčisti. Ne jemljite si preveč k srcu, saj to ne bo koristilo ne vam, ne otrokom. Torej: bodite med prijatelji in verjemite, da se bo vse dobro izteklo. Tudi če ne bo tako, bo to še vedno priložnost za vajino osebnostno rast.

Veliko sreče!
gucka

Pozdravljeni!
Hvala za vaše odgovore.
Minilo je že nekaj časa,pa bolečina še vedno ne popušča.Zdi se mi da je na trenutke še huje.
Težava je po moje tudi v tem,da se nimam s kom o teh stvareh pogovoriti ali ga poklicati takrat,ko je najhuje.Ponavadi je vedno to žena,ki je edina s katero se lahko pogovarjam.
Vem,da to ni vredu,da takrat moje misli sploh niso pri stvari ampak samo prosim in sprašujem kaj je tako narobe,da nama ne gre več.Odgovor,da se je spremenila in,da hoče drugače živeti pomoje ni zadosten razlog,da raspade družina.
Pravega pogovora sploh še nisva imela,ker takrat ko se pogovarjava govorim bolj jaz,ona pa za vsako besedo reče,da so to moja mišljenja.Kakšna so pa njena pa se ne zjasni.Samo besede nemorem več,s teboj ni narobe nič jaz sem postala drugačna.
Ni mi čisto jasno kar na enkrat,kar čez noč je vse drugače.
Iz dneva v dan sem bolj obupan in utrujen ot te teže,ki jo nosim v srcu.
Nevem,koliko časa bo to še trajalo?Gdaj bo ta bolečina minila?
Trenutno ne morem početi nič drugega kot to,da samo mislim kako bi jo dobil nazaj!Tudi otrokoma se ne morem posvečati.Sploh mi ne gre nič od rok.

Hvala za vaša mnenja.

Spoštovani,

predlagam, da ne ostajate sami v tej bolečini in raje poiščite sogovornika zase (zakonskega in družinskega terapevta, npr., neoziraje se na ženo), ki mu boste lahko zaupali svojo težo, ki se vas bo trudil razumeti, vam prisluhniti in nuditi oporo, ki jo trenutno najbolj potrebujete. V oporo vam je lahko tudi kak prijatelj ali sodelavec, ki mu zaupate. Tako boste odgovorno ravnali kot mož, odrasla oseba, predvsem pa kot oče, ki želi biti na razpolago svojim otrokom. Dokler vi ne boste razrešili svoje stiske, ki vas tako močno zaseda, tudi otrokom ne boste mogli biti na voljo, čeprav vas le-ta nujno potrebujeta ob sebi.

Razmislite in se odločite, kako boste živeli v bodoče – najtežje vam bo namreč ostati na mestu, kjer ste. Ko se boste nekaj odločili, vam bo lažje iti naprej. Srečno.

Konec meseca greva k zakonskemu terapevtu.
Ne vem kaj naj sploh pričakujem od njega?
Koliko zakonov se sploh reši po taki poti?Bojim se,da nama tudi pri njemu nebo uspelo rešiti zakona.Ne vem kako bom to prenesel,če bo ugasnilo še zadnje upanje.
Ne predstavljam si življenja brez nje!
Oditi nazaj v samoto kjer sem živel celo življenje, od otroštva naprej,dokler se nisva spoznala.
Jaz sem močno navezan na družino,ki je prej nikoli nisem imel.Verjetno mi je zaradi tega vse še toliko težje.
Pravi,da tudi njej ni vseeno,da tudi ona čuti bolečino ampak,da enostavno ne more več.
Zakaj mi še vedno ni čisto jasno.
Močno upam,da nama bo terapevt pomagal.

Lep pozdrav.

Spoštovani,

res je, vaša bolečina, osamljenost in obup, ki vas trenutno najbolj močno spremljajo, imajo korenine že v vašem otroštvu. Kot ste sami navedli, je strah pred osamljenostjo in samoto v vas nekje globoko zasidran, z zdajšnjimi zakonskimi težavami pa so se ti občutki samo znova vzbudili – tako močno, da ste pripravljeni narediti prav vse, samo da se vam ne bi bilo treba vrniti tja nazaj v samoto in se z njo soočiti. Tega res nočete več doživeti.

Uspešnost terapij? Velika večina je odvisna od vas in vaše žene. Gre za odločitev, stabilnost, ki stoji za odločitvijo. Če ste namenjeni zakon rešiti, vztrajati, se učiti, znova prisluhniti partnerki in nenazadnje tudi pogledati vase, se spoznati z lastnimi strahovi… in še kaj, se bo zagotovo nekaj spremenilo in premaknilo. Če ste torej pripravljeni prevzeti svoj delež odgovornosti in v življenju stopiti korak naprej, bo šlo. Če pa pričakujete, da vaš zakon reši terapevt ali vajina redna prisotnost, se trenutno stanje ne bo spremenilo.

Napišite nam še kdaj, kako vam gre. Srečno.