ANTICANCER – By David Servan-Schreiber
Kdor še ne pozna – prebrala sem zelo zanimivo knjigo ANTICANCER, kjer avtor, tudi sam bolnik, razlaga o tem na kakšen način živeti, se prehranjevati itd… da bi bolezen (poleg klasičnega zdravljenja) čim bolj zavirali in ji oteževali rast..
Knjiga je napisama zelo realno, v njej so praktični (in izvedljivi) nasveti. Res vredu. Od fizičnega gibanja, sproščanja pa do prehrane na osnovi zaviranja vnetnih procesov in z nizkim glkemičnim indeksom (tudi zavira vnetne procese), pa omejitev ali črtanje iz jedilnika sladkor in maščobe ter belo moko (to mi je razlagal tudi ajurvedski zdravnik, s katerim sem se imela priliko pogovarjat oz.ga vprašati za nasvet, pravi, da sladkor in maščobe direktno futrajo rakave celie…). Pa konkretno o uživanju in potrebnih količinah uživanja določenih gob, zelenega čaja, kurkume itd… (brez pretiravanja, izvedljivo)
Opis knjige je tule; kjer se da downloadat tudi glavne povzetke iz knjige (free Pocket Guide in MET Chart – glej linke malo nižje v tekstu)
http://www.penguin.co.uk/nf/Book/BookDisplay/0,,9780718154295,00.html
Sama sem jo kupila preko Amazon.co.uk, kjer je cenejša, prejela sem pa jo praktično v dveh dneh.Slovenskega prevoda še ni.
Dejzi, zadnjič, se mi zdi, da sem vas videla na TV. Po opisu vaše “bolezenske” zgodbe, sem sklepala, da ste to vi. 🙂 Upam, da ste sedaj kar se da dobro.
Vi imate verjetno obilo znanja nasplošno o zdravem življenju in “protitumorskih” terapijah v smislu “alternativnih”, če me razumete. Kaj vi menite o prehrani glede na PH živil. Prebrala sem, da ste v enem postu napisala, da sladkor futra rakave celice. Beje zato, ker ima sladkor nizek ph (je kisel) in z njegovim uživanjem zakisamo telo, v takem okolju pa rakave celice rastejo in se razmnožujejo.
Tako sem vsaj brala. Kaj vi menite?
Verjetno ste veliko tega že nekako sprobali in mogoče slišali od drugih kaj in kako deluje.
Še nekaj me zanima, če ni preveč osebno vprašanje. Če je, pa mirno ignorirajte.:)
Zanima me namreč, kaj od t.i. alternativnega zdravljenja ste sprobali takoj po prvi operaciji in v prvih letih po njej, da ste si okrepili imunski sistem. Ste takoj začeli paziti na prehrano in zdravo življenje?
Še naprej veliko uspehov in dobrega zdravja vam želim ter sodelovanja na forumih.
Lp
Res veliko berem in poslušam o teh rečeh – (koliko si zapomnim je seveda druga reč 🙂
Kaj nekaj poznam tudi ljudi, ki so se držali tega in onega pa so – ali pa niso uspeli v ozdravitvi ali zazdravitvi bolezni. Tako da nič ni definitivnega.
Ljudje smo individualna bitja z individualnimi odzivi, pri vsem skupaj pa neverjetno vlogo igra naša psiha in moč naših misli. Od tu tudi čudežne ozdravitve, ki so po mojem mnenju v glavnem proizvod lastne notrenje gonilne sile, sprožene z zunanjim psihičnim momentom in morda tudi neko fizično podporo -v nekaj močno in fanatično verjamemo in to sproži v telesu samoohranitveno in samoozdravitveno moč.In v to našo notranjo naravnanost in moč verjamem bolj kot v disciplino prehrane in zdravega življenja.
Seveda pa obstajajo neke vsesplošne smernice zdrave prehrane in prehrane, ki dokazano spodbuja ali bremza rast rakavih celic..Tu ni dvoma. Zakisanost organizma je kot škodljivo dokazalo že kup znanstvenikov… Ali sladkor zakisa organizem ali ne – ne znam razložiti, verjamem pa, da res futra rakavce celice, kakor tudi stranski (kislina) produkti presnove maščob.. Tudi PET scan temelji na presnovi radioaktivne glukoze rakavih celic..
Sama se ne držim striktno zdrave prehrane, čeprav lahko rečem, da jem precej zdravo, še vedno pa večkrat reči, ki jih kao “ne bi smela”. Torej vprašanje kdaj sem začela zdravo živeti in se prehranjevati – iskren odgovor bi bil, da to počnem počasi vsako leto vedno bolj… Nisem človek pretirane discipline kar se tega tiče.. Preveč sem videla bolnikov, ki so striktno pazili na vse to, pa jih kljub temu danes ni več med nami..
10 let po prvi operaciji sem imela mir z boleznijo in sploh nisem razmišljala o tem kaj in kako. Za moje pojme sem bila ozdravljena. Bila vedno zelo zdrava, z imunskim sistemom nisem imela problemov.. Bila sme polno fizično in športno aktivna, dokler se mi ni vse nagrmadilo na glavo – smrt v družini, zoprnije v službi (danes se temu reče mobing..), problemi v zakonu in končno tudi problemi z boleznijo…Ko so se pojavile prve metastaze na kosteh, mi je dalo misliti. Šele takrat sem začela razmišljati o zdravi prehrani, spremembi načina življenja itd…
Takrat sem začela brati Louise Hay, šla na masažo stopal, ki se je prelevila v redno shiatsu masažo in kasneje akupunktno masažo po Penzlu … hodila sem kake 3 leta.. Verjamem v kitajsko medicino in mislim, da sem si poleg tega, da me je vse nehalo boleti (križ, kolki ipd..) uravnala energetske pretoke in meridiane po telesu. Dokler sem lahko (trenutno ne morem) sem delala tudi tibetance in shiatsu Makko-ho vaje, ki so odlične za te reči.
Bila sem pri Domančiču, delala sem poste, da očistim telo,bila sem pri bioorgonomu (tudi v to verjamem, rada bi šla na karmično diagnostiko, pa menda g.Ogorevc ne sprejema več pacientov..) in se potem počutila odlično… bolezen pa je še vedno tu.
Mislim, da je za krepitev imunskega sistema ne počnem nič posebnega, ne jemljem enormnih količin vitaminov in podobnega.. sem precej skeptična do tega, ker nikoli ni konkretnih ljudi, ki bi rekli – evo, tole me je pa pozdravilo !
Jemljem pa že vrsto let FHES – “živo vodo”, ki mi zagotavlja bazičnost organizma in je izjemno močan antioksidant.
Glede na knjigo Anticancer jem tudi kurkumo in še neko ajurvedsko reč (mešanica zelišč), pa ostale reči kot so priporočene – v vsakdanji prehrani (gobe, paradižnik, zeleni čaj, živila z nizkim GI itd…). Te reči naj bi otežile metastatičnim celicam razvoj..
Vsekakor je daleč najbolj zaslužno za moj imunski sistem in rekonvalescenco nasploh “moje morje”. Vsako leto smo že od nekdaj hodili na morje za 3 tedne, odkar sem v invalidski penziji, pa zginem tja po možnosti za 3 mesece (imam staro prikolo v Bijarju na Cresu). Tam se prehranjujem relativno zdravo, živim v kopalkah na zraku pod borovci, praktično brez mil, deodorantov in kemije, brez TV ali računalnika, ogromno preplavam in se sproščam (rišem berem, poslušam glasbo, pojem in igram kitaro..) Da ne govorim o gibanju (plavanje/hoja po iglicah v hrib) in s tem krepitvijo mišic, kar me po 2 prestanih operacijah na leto v zadnjem času rekonvalescira kot nobeno drugo zdravilišče ali fizioterapija. Nabijem si akumulator do maksimuma.
Prepričana pa sem, da je najbistvenejša stvar pri taki bolezni preobrazba življenja v smislu tega, da se “naučimo res živeti”, biti srečni in zadovoljni, da naredimo spremembo v sebi, svoji duši… Tu sem naredila največji korak in lahko rečem, da je bila iz tega vidika bolezen nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo. Nekaj časa sem hodila tudi v neko skupino, kjer so me dobesedno “naučili živeti” kot jaz temu rečem, prebrala sem kup knjig, bila na nekaj predavanjih in delavnicah… in lahko rečem, da je sem na tem področju dosegla veliko – notranje zadovoljstvo, srečo, mir, trudim se sprejemati kar ne morem spremeniti, spremeniti kar lahko spremenim… Skupam živeti po intuiciji in poslušati samo sebe…
To je morda ali pa kar zagotovo za zdravje še bolj važno od strogo zdrave prehrane in fizično zdravega načina življenja. Na tem področju tudi velikokrat pomagam drugim ki se obračajo name s svojimi težavami.
Sicer pa – vsak od nas gura po svoje, kajne ?
Nisem prepričana, če je tole pričakovan odgovor.. Če ni, vprašaj ponovno :)))
Ojla, Dejzi! Sem te prepoznala po pisanju. Pa ti si zveda! :))))
He, he, točno! Po pisavi sem te spoznala. :))))))
Hello!