Zadnjič sem brskala po netu in vpisala ime očeta mojega pokojnega moža, kar tako. In se mi odpre stran iz gorenjskega časopisa, kjer je opisan kot kandidat za naj dedka 2008. Tema je stara, ampak me je tako vrglo, da moram o tem nekaj napisati. Najdedek? Moj pokojni mož je bil njegov prvi in edini sin, z drugo ženo je potem imel še dve hčeri. Jaz imam s pokojnim možem dva otroka. In naj dedek je v članku povedal, da ima 3 vnuke! Ne, dragi dedek, imaš 5 vnukov. Na otroke svojega mrtvega sina si pa pozabil. Sramota. Saj se nikoli ni brigal za njih, ampak vsaj zatajiti jih ne bi bilo treba. Vsaj z eno besedo bi jih omenil, recimo, da ima že dve veliki vnukinji, ki ne potrebujeta več njegovega varstva, ko se je že tako hvalil, kako 3 vnuke pazi. Moje punce bi bile zelo prizadete, zato jima nisem nič povedala o tem. Me pa jezi. Kako lahko najdedek pozabi na sina, ki je umrl in potem pozabi še na sinove otroke, da jih niti ne omeni. Kot da jih ni. Tako. Zdaj mi je bolje.

Pusti preteklost. Vsak za svoje grehe odgovarja, verjemi.Če ne drugače, pa minuto do zadnjega izdiha.

Dede, imaš prav. Saj ne, da bi brskala po preteklosti, samo vrglo me je, pa sem se morala izpovedat. Res je, vsak svoje plača. Dobro z dobrim in slabo s slabim. To je ena redkih pravic na tem svetu. Hvala za tvoj odgovor.

Draga Abergle2,

kaj bi ti rekla šele, če bi ti to naredila mati na kakšni pomembni ustanovi kot je sodišče. Žal je moja to naredila, in je to tudi zapisano, ko sem izvedela, sem odreagirala tako, da sem jo poklicala in ji povedala, da je dosti žalostno, da ne ve kdaj je prvič rodila (sicer malo bolj prostaško) in telefon odložila. Nisem se obremenjevala več z njo, niti z brati ali sestrami ne. Posvetila sem se moji družini, mojim otrokom. Tudi videla nisem je več (eno leto je že pokojna), na njen pogreb pa sem šla, da nihče ne bo mogel reči, da sem tako slaba kot je bila ona. Vmes je preteklo celih 17 let.

Ne sekiraj se zaradi tega, škoda je tvoje energije, lahko pa, da bodo prav zatajeni vnuki mu kdaj priskočili na pomoč, ko bo kaj potreboval. Tisti v zvezde kovani pa verjetno še videli ne bodo njegovih težav. Veš vsaka palica ima dva konca.

Po vsem, kar si prestala s svojo lastno mamo, ti samo čestitam, da si tako karakterna. Želim ti sreče poln koš, ker si jo zaslužiš. Jaz se v bistvu sploh ne sekiram, samo butasto se mi zdi in užaljena sem zaradi pokojnega moža, da gre njegov oče takole zatajiti najine otroke…Saj razumeš. Ma, ko ga šljivi. Če bi pa kdaj rabil našo pomoč, pa ne vem, če bi jaz dovolila, da bi mu moji otroci rit odnašali, čeprav sem po duši pravi samaritan….ampak pri meni ima vse svoje meje. Odpustila sem mu, izkoriščal pa ne bo. Tako. Hvala za tvoje besede in imej se lepo lepo. Glavno, da zmagamo, ane. V sebi. To je najbolj važno. Srečno!

Nam se dogaja isto. Moževi starši priznavajo 4 vnuke, najinih pa ne. Na zlati poroki, na katero smo bili povabljeni, so jima njuni vnuki napravili albun. Njuni vnuki, brez najinih otrok.Bila sem besna, razočarana in brez besed….

Imam sorodnico, ki zaradi lastnih kretenskih principov prezira vnuke, jih še ni videla. Bolestno si želi biti pomembna in najboljša in ostali otroci bi morali biti neverjetno uspešni in ker niso se pač zlaže da so.
Svoji hčerki je naredila škodo, ki je verjetno ne bo mogoče popraviti. Ima pa ponos, ki ga ne razumem. Jezna sem nanjo, ker to dela lastnemu rodu.
Sploh ne dojemam, da se lahko to dogaja sedaj v času, ko je razgledanost ljudi večja, ko naj bi bili ljudje bolj osveščeni.