Duševne motnje in rak
Se absolutno strinjam oziroma vsaj pri meni je bilo tako!
Najprej nekaj let nekakšne depresije, strahov, jeze, potlačenih čustev iz otroštva, zagrenjenost, odtujenosti od ljudi in potem je na vse to prišla diagnoza rak.
Ampak po tem, pa se mi je stanje psihično zelo izboljšalo in sedaj šele vidim, kako naj bi človek živel in razmišljal, da ne bi zbolel. Zopet sem se našla, postala sem (skoraj) stara jaz in to je zame zelo pomembno.
Kje pa bi lahko kaj več prebrala o tej temi?
Vsaka ti čast 🙂 hvala za odkritost.
Te smem vprašati, na katerem organu si imela raka?
Žal je dr. Ihan to samo omenil v seznamu drugih bolezni, ki so povezane s tem.
Ne vem, kje bi bilo kaj napisanega, govorila pa sem z osebo, ki piše nekaj o tem in se bavi s homeopatijo. Sem imela zelo zanimiv pogovor, ampak jaz bi se morala na to spoznati, da bi znala to prenesti sem.
Nekako v tem smislu, da so se učili posamezne osebnostne slike, ki pripadajo k nekemu homeopatskemu sredstvu, to da bazira na dolgoletnih izkušnjah in testih. Se pravi, da vedo katero sredstvo se da pri katerih „tipih“. In če je to tako, potem bi lahko spoznali pri zdravem človeku določene znake, kaj vem kakšnega tipa, in bi lahko to usodo preprečili. Verjetno sem preskočila nekaj stopnic. Tako približno nekako… ali pa me bo sedaj kak homeopat popravil;) Ja točno, ona je tudi nekaj rekla o potlačenem Jazu.
Pišeš, da si se skoraj našla, pa menda ja ne iščeš tisto, kot si bila pred diagnozo? Jaz še bom malo počakala, da spoznam kakšno Polono jaz iščem;) Marsičesa se zavedam, česar se prej nisem; ampak to spoznaš šele, ko se zavedaš. Prej pa – saj ne veš da je drugače, če se tega ne zavedaš. Ti lahko tvoja ugotavljanja tudi šele sedaj napišeš za nazaj, a ne.
lp 🙂