Pozdravljeni!

Naša zgodba se začne lani novembra, ko je 3,5 letni sin zbolel za virozo. Kmalu po tem so se mu po telesu začeli pojavljati rdeči »fleki«, ti so se pojavili vglavnem ob dotiku; če se je popraskal, ali smo ga dvignili… in »flekci« so tudi kmalu izginili. Pediatrinja nas je poslala v bolnico in tam so nam naredili krvne teste na alergije. Izvid nas je zelo šokiral. Alergija na km, jajca, pšenico, sojo, pršico…
Sledila je stroga dieta. Lahko si predstavljate kako je, ko 3,5 letniku čez noč ukinete vse kar ima rad in kar je navajen jesti. V šestih mesecih se nismo niti enkrat prekršili. Od sadja je jedel le banane in jabolka, pil šipkov čaj, za zajtrke in večerje riževo mleko s koruznimi kosmiči, niti ene sladkarije, pa čeprav je bilo vmes novo leto in pust… Za posladek je dobil rižev sladoled, puding kuhan na kompotu in piškote iz riževe moke. Stisnili smo zobe, saj smo bili prepričani, da je to zgolj slučaj in bo naslednje testiranje bolj realno, saj ni v treh letih in pol nikoli bilo nobenih znakov alergije.
V začetku aprila pa so nam naredili kožne teste, kjer je pokazala alergija na jajca in sardine. Bili smo veseli in polni optimizma, da bomo to pa še že zdržali, v upanju da naslednjič še tega ne bo več. Pa so po dobrem tednu prišli še krvni testi, ki so pokazali ponovno alergijo na vse. Res so se vse vrednosti znižale, a so vse alergije še ostale. Zaradi nizke vrednosti pšenice nam je dovoljeno, da jo začnemo uvajati. Po 10 dneh uvajanja ni nobene reakcije.
Na lastno pest smo začeli uvajati tudi sojo (sojine jogurte), saj smo imeli sojo nižjo vrednost kot pšenico.
Enostavno se mi je porušil svet. Že tri dni se samo jočem in ne vem kje naj zberem moč za naslednjih deset mesecev. Vprašanja mi kar mrgolijo po glavi, odgovorov pa ni.
Tisti, ki imate potrjene alergije na prehrano ali se skoz držite 100%?
Ne predstavljam si poletja brez sladoleda. Ne moremo iti v nobeno restavracijo na kosilo, kaj šele dopust z organizirano prehrano. Kako to prenašate?
Kam naj gremo po kakšno dodatno razlago, kjer si bo kdo vzel res čas in nam povedal realno kakšne so možnosti, da alergija izveni? Kaj se zgodi, če jo ignoriramo? Kako naj otroku razložim, da mu za rojstni dan ne morem pripraviti torte? Poleg vsega čez slab mesec pričakujemo še naraščaj, jaz pa sem psihično čisto na tleh.
Hvala vsem, ki boste to prebrali in morda povedali svojo izkušnjo.
Petra

mi se držimo diete že 9 leto, kolk je stara. imamo manj alergij od vas, ampak kljub vsemu vsako leto letujemo v hotelih in ne v zasebnih apartmajih. kaj naj rečem težko je ampak za nas lažje, saj je alergija praktično od rojstva in tako tudi dieta.

glede sladoleda, jaz ga delam sama, enkao je z sladkimi zadevami, ma kot je že napisano, imamo manj alegrij na živila.

glede soje, pa pazi, saj je zelo alergebna, nam so jo kljub neg testom dovolili uživat šele okrog 5 leta, ko z Pregominom ni več šlo, saj je po njem bruhala.

glede izzvenevanja alergije, so nam rekli pač tako: sprva do drugega leta zagotovo, pol pa ko smo že bili skoraj tri leta, do petega. no ja po petem letu nam je bilo povedano da nekatri ostanejo vedno alergični, vendar se v puberteti dogajajo čudeži tako da ostaja upanje. ma sočasno so mi povedlai da pa z izzvenevanjem prehrambene alergije ne bo vsega konec, namreč v veliko prim. se pojavijo inhalatorne. no ja te imamo že so se začele pojavljat po 3 letu.
100% ti ne more nihče zagotovit da bo otrok kdaj prerasel alegrijo, dieta je samo ukrep izogibanja alergenu za kvalitetnejše in varnejše življenje.
posledice ignorance dite pa mislim da so ti znane, saj ste že doživljali posledice alergena pred testiranjem. vseakor slabo stanje kože, psihične težave otroka zaradi nenehnega srbenja, ko koža na koncu že boli in kseli, in ja možne so prebavne motnje in v redkih pirm. pa vendar tudi hujše klinične slike.

glede torte, pa morda ti katera najde dober recept ki ga sama uporablja. ali pa še bolje poskusi na živilski šoli v njihovih učnih prodajalnah prevrit če bi ti torto priprvaili. za njih bo to izziv, za vas če uspe pa veliko veselje.

raje se pozanimaj kako je z tvojo prehrano v času dojenja, in z uvajanjem GH pri novem družinskem članu in kdaj če je potrebno testirnaje dojenčka.

hvala ju3 za spodbudne besede in hiter odgovor.

me pa zanima, če vam nobena alergija ni izvenela in kakšne imate vrednosti. sicer ne vem koliko je to pomembno, ker sem šele pri “proučevanju” vsega skupaj, saj sem, kot že rečeno po prvih testih naivno verjela, da bo po naslednjem testiranju ok. Naše vrednosti so najvišje jajca 4,79; sledi mleko 3,77, pšenica in soja pa malo nad 1.Se je pa od prejšnjega testiranja vse nekoliko znižalo, mleko največ iz 11. ali vam kaj pada, stoji al se vam zvišuje?

Ali ste šli kdaj še kam po drugo mnenje? Jaz razmišljam o tem, da bi šli samoplačniško nekam kjer bi mi natančno razložili kako in kaj, pa ne vem kam (imam pa v mislih samo našo medicino, saj zdravilcem ne zaupam).

Hotela sem dodati le še to, da naše izkušnje niso bile, da bi sina kaj srbelo, skelelo, samo ob bolj močnem dotiku (če si ga dvignil, popraskal) se mu je spustila ven koprivnica, ki je kmalu izginila.

Še vedno bom vesela vsakega mnenja in podobnih izkušenj, ki bi nam pomagale prebrodit to “krizo”.
Petra.

Tole si oglejte, povprašajte pri njih, odločitev je pa vaša.
http://www.drwohlmann.eu/alergije/o_alergijah/

Preberite si izkušnje staršev z alergičnimi otroci tudi na forumu http://www.alergije.net/component/option,com_smf/Itemid,36/ . Predvsem vam bo postalo vsaj malo lažje, ko boste videli, da v takšni zgodbi niste sami in da so nekateri še z manjšim številom dovoljenih živil. Na lastno pest pa si sama soje ne bi upala uvajati, čeprav je res udobneje kupiti že kaj pripravljenega, vem.

nam so znani samo razredi ne pa tudi konkretne vrednosti. je pa tako da je jajce izzvenelo, s evrnilo in sedja ga znova poskušamo uvajat. včasih je brez težav drugič pa spet driska in slabosti.

če najdem recept za rožičevo torto, k je bil tu na forumu ti ga prepišem, ali pa pripopam povezavo. se pa dela z schar mix moko. pa še en tolk nazaj je ena objavila recept za torto z organovo mešanico za mufine. poglej če vam pride v poštev.

onega recepta ne najdem, ti napišem tega, po katerem pečem jaz.

1 lonček belega jogurta (v tem prim. sojinega, če vam ne dela težav)

no egg (po navodilih iz škatle za dve jajci)
eno pretlačeno banano ali jabolko

lonček sladkorja
2 lončka dovoljene moke (v vašem prim. ko ne smete pšenice bo najbrž organ ali schar mix obe sta prim. za celiakijo)
3/4 lončka belega olj
1 pecilni prašek
1 vanilijev sladkor
kakav v prahu

vse (raze kakava) sestavine zmešaš, p.p. dodaj več olja ali pa jogurta, tako da bo gostota prim. gostoti ko delaš biskvi.
razdeliš maso na pol v eno polovico zamešaš 1-2 žlici kakava (da postane temna).

jaz sme dala v okrogel namaščen pekač za torto, lahko daš tudi v kak drugio. pekač mor abit namaščen in pomokan. vliješ najprej svetlo maso,na vrh daš dovoljeno sadje (jaz najraje ananas iz kompota ali pa tudi kaj druga). na vrh vliješ temno maso, popraviš da je sadje pokrito

daš v ogreto pečico na 18 stopinj in pečeš cca.30min. če je od zunja že pečeno, znotraj pa še ne (preizkusiš z zobotrebcem) pokrij z peki papirjem in še nekja čas apeči, doler ni vse pečeno.

pecivo daj iz pečecie in ohlajenega postreži.

lahko tudi delno ohlajenega premažeš z čokoladno glazuro, ki jo pripraviš iz 5dag grenek dovoljene čokolade in 3 dag dovoljene margarine, jaz dodam še par kapljic limone. vse to segrevaš na ognju in mešeš da posane gladka zmes in namažeš pecivo. ko se ohladi ka postaviš na hladno za par ur, ali čez noč, zjutraj pa njamsi.

sadje kombiniraj po lastni želeji, enako ali bo ves biskvit temen ali svetel. lahko tdi ne daš nobenega sadja noter. prim. je tudi za mufine, lahko je tudi osnova za torto, le da pol raje peči vsako plast posebej, ker nisme prepičana da bo šlo rezat. pol pa vmes namažeš z marmelad daš sadje, morda nardiš pudingovo kremo,…

jaz si recepte iščem po kulinariki pol pa jih prilagajam dovoljenim živilom. v večini uspe, vedno ne. vedno pa išči recepte, kjer ni potrebno delat snega iz beljakov.

namesto enega jajca daš lahko pretlačeno banano ali jabolko (kar pač paše po okusu), jaz zaradi vezave dam vedno tudi No egg, čeprva do dve jajci v receptu načeloma lahko izpustiš in tekočino ter maščobo nadoknadiš z drugimi tekočimi sestavinami.

ojoj, 180 stopinj, ne 18

hvala ju3, si pravi balzam za dušo. ko se lotim peke ti sporočim, če je uspelo – mogoče celo preden grem rodit.
smo pa bili veraj prvič na rojstnem dnevu odkar ima alergijo, ker smo se čez zimo izogibali družbi večih otrok, zaradi viroz, ker smo ga tut iz vrtca mogli izpisat.
skratka, vsi so jedli torto in lučke naš malček pa kokice in grodje. on ni nič kompliciral, jst pa sem se na poti domov zjokala. tako pač je, jst to zelo težko sprejemam. lp

POglej, po lastnih izkušnjah z mojim sinom, ki mu niso odkrili alergij oziroma celiakije, dokler ni kot dvanajstletnik pridelal težje osteeoporoze, ti bom rekla, da imate srečo, da so alergije odkrili.
Razumem, da ti je hudo, razumem, da se ti otrok smili, a mu z dieto samo pomagaš do bolj kakovostnega življenja.
A da je sprva težko in da človeka boli srce sem opisala tudi v svoji zgodbi, ki je bila objavljena na forumu alergije. Tako sem zapisala pred kakšnim letom:
Moj sin je bil vedno utrujen otrok. Nič pretirano prehlajen, bronhitisi redki, vnetja ušes so praviloma izzvenela brez uporabe antibiotikov, iz nosa ni teklo, koža čista, le zelo neješč in vedno utrujen.
Ker ima dokaj dosledno (beri trmasto) mamo, je vseeno pojedel dovolj, čeprav je odklanjal vse, kar je bilo vsaj od daleč podobno maščobi, kruhu, testeninam, pecivu … Iti na praznovanje rojstnega dneva je bila prava kazen, saj tam moraš vsaj poskusiti torto, on pa tega ne bi. Pa še po malo bolj razgibanem popoldnevu z vrstniki si tako zelo utrujen …

Pri dvanajstih se je pokazal zastoj v rasti. Vzroka ni ugotovil ne splošni zdravnik ne endokrinologi. Po spletu srečnih okoliščin je prišel do alergologinje, ki je po izvedenih kožnih testih (krvni so bili takrat še dokaj nezanesljivi, kožni pa so nekateri pokazali reakcijo takoj, drugi šele po daljšem času…) predlagala prehrano brez glutena, rdečega mesa, soje ter nekaterih vrst sadja in zelenjave. Začela sem najprej kupovati in kasneje peči brezglutenski kruh in glej ga zlomka, ta mu je šel nekoliko bolj v slast. Brez problema je začel v sedmem razredu malico nositi s seboj, čeprav je bil s tem takoj drugačen od vrstnikov, a je nekoliko boljše počutje to odtehtalo. A pravi, energije polni mladostnik, še vedno ni bil in tudi rastel je po milimetrih. Sošolci so ga prerasli za glavo in več …

V srednji šoli smo poskusili z BICOM-om. Na prvem testiranju, kjer ugotavljajo alergije, je bilo spornih ogromno stvari. Poleg hrane, ki vsebuje gluten, je bila zanj škodljiva še cela paleta že tako dragih izdelkov brez glutena, bučno olje, več vrst riža, predvsem pa kvas in sladkor. Kvas in sladkor in fant, ki bi moral rasti in se razvijati v moža! Kaj naj skuham za obroke doma, mi je bilo jasno, a kaj naj nese v šolo? Ne more vendar živeti od navadnega jogurta in banane! Riževe solate v posodici, da jo bo jedel medtem, ko sošolci mlatijo hamburgerje, sendviče in pice, verjetno ne bo nosil s seboj. Ko sem sama jedla med malico proseno kašo, so me še odrasli čudno gledali, takšnemu posmehu ga nisem mogla izpostaviti.

Ideja da idejo, s skupnimi močmi smo izumili PALAČINKO. Mleko, olje, sol in celiax moko zmiksaš v ne tako tekoče testo in spečeš. Čisto preprosto na prvi pogled, a če hočeš, da bo palačinke dovolj za fantovski obrok, mora biti dovolj velika in debela. Ko jo pečeš na plošči, je zunaj zažgana, znotraj surova. Neužitna. Naučili smo se, da je najboljša, če jo v posodi s premerom 32 cm pečeš v pečici 40 minut pri temperaturi 170 stopinj. Vsako jutro nas zbudi zvok štedilnika, ki nam sporoča, da je palačinka pečena. Napolnimo jo z dovoljenim prej pripravljenim mesom ali poli salamo, ki jo prenaša, s svežo zelenjavo ali s skuto. Zvita in prerezana na pol ter zavita v alu- folijo je solidna zamenjava za sendvič.

Naslednji izum je jabolčna pita, ki sem jo opisala med recepti in po kateri včasih z veseljem sežejo tudi tisti, ki niso alergiki.

Epilog? Potem, ko ni jedel več sladkorja in kvasa ter seveda še ostalih stvari iz seznama, je začel rasti in pridobivati kilograme. Še vedno ne zmore preteči maratona, a zmore vsakodnevne napore. Ni velikan, je pa manjši, bolj droben fant, ki se zna v življenju boriti in spopadati s težavami. Alergije so mu utrdile značaj in mu pomagale , da je z lahkoto premagal marsikatero drugo skušnjavo.

Vem, da te skrbi in da te je strah, a zmogli boste!

če nimate omejitev pri sadju pol se nekako dogovri da tvojemu otrku na takem rojstnem dnevu postrežejo z sando solato. res je da ste še dokaj majhni in da se starši otrok kateri nimajo težav pogosto sploh ne ozirjao na povabljenca, ki pa ima takšne težave. v takem prim. sem se jaz nardila butla in svojemu otroku dajala zraven nekaj kar je lahko jedel, strašem pa zabičala česa ne sme jesti in uturila svojo telefonsko ter claritine sirup. malo so me čudno gledali ampak,… kasneje v šoli se te stvari spremenijo, vsaj pri nas je tako. sošolka moje deklice je praznovala RD doma in vsi ostali so jedli tort, za mojo deklico so nardili sadno solato z sojinim sladoledom. in na koncu so itak vsi jedli to solato ker jim je bila boljša. sicer pa če boste kdaj vabljeni v Planet Tuš v Oslarije tam lahko izrecno zahtevate da tvoj otrok je sadno solato namesto sladice. za drugje ne vem, ma tu gredo maksimalno na roko.

ju3 očitno ste iz celjskega območja, tako kot mi, pa me zanima h kateremu alergologu hodite/ste hodli? mi smo pri obermajerjevi, pa glede na to da smo šele začetniki me zanima, če imate kakšne izkušnje z njo? pozitivne al negativne?
mika me, da bi šla kam samoplačniško, da bi si vsaj kdo vzel 10 minut časa in nam realno razložil stanje in ne da čisto brezosebno prejmeš domov izvide s kratkimi navodili in kontrolo čez 10 mesecev, meni pa se poraja tolk vprašanj.
p.

Pozdravljneni Iztok..

Se opravicujem,ker se vmesavam..napisala Vam bom nekaj mojih izkusenj..

Moj sin 4.5 let ima tudi potrjeno alergijo na prsico in mleko. Na prsico so mu jo odkrili letos januarja,bila pa sva tudi pri dr.Obermajerjevi na koznih testih,na mleko pa so mu jo potrdili marca letos.

Kar se tice dr.Obermajerjeve,naj povem,da sem bila jaz zadovoljna z njo,vzela si je cas in me poslusala..le,da je pri nama slo za drugo tezavo,in sicer,da je mali odklanjal hrano vec kod leto in pol in zivel izkljucno od mleka,za to,ga na mleko ni testirala,in rekla,da je to trma..testirali so ga potem marca na gastroskopiji pri dr. Kozorogovi na mleko,ki je potrdila alergijo,ceprav so ga pred tem testirali na alergije ze trikrat(2x v Celju in 1X v Mb)..

Naj povem,da se je tudi meni porusil svet,ko sem dobila izvide,in moj prvi komentar je bil,”kaj bo pa zdaj jedel?”Zivel je res samo od mleka.

Mali se je cisto sprijaznil s tem,da ne bo smel piti mleka,ker je slisal sestro,ko mi je razlagala,tako da sedaj pijeva sojino mleko,je sojine kekse,sojine deserte,tako da ni problema. Res je,da je pri nama veliko lazje peljati dieto,ker ze mali prej ni jedel veliko stvari,ki jih sedaj ne sme..Dieta ni lahka,nikakor,ko pa se navadis,pa je ok..jaz pravim tako,da ce malemu to pomaga,bom pri temu vstrajala,konckoncev,gre se za otroka in njegovo pocutje,ter seveda njegovo zdravje..

Ker sma imela z malim ogromno zdravstvenih tezav,bila veliko v bolnici,sem bila tudi jaz na koncu,morda grdo receno,pomirjena,da se je pokazala alergija,ker tako vsaj vem kje sma..

Ju3,mi lahko prosim sporocite,kje Vi dobite sojin sladoled? Jaz ga se nisem uspela najti nikjer v Sentjurju(Mercator,Spar,Jager..)..

Hvala,Vam Iztok,pa zelim veliko poguma in glavo pokonci..vse se uredi..

ne iz mariborskega, hodimo pa k gasroenterologu zaradi prehrambenih alegrij, konkretno dr. Urlep ali pa dr. Dolinšek, z obema imamo dobre izkušnje., se pa v amb. menjavata. lahko se sicer naročiš k kateremu želiš, ma sta oba vredu in oba poznata mojega otroka. k alergologu smo šli 2x, ko so potrdili še inhalatorne, vendar smo se dogovorili da zaradi ponavljajočih preiskav ni potrebno k njim, azen če bi se pojavile hujše oblike alergije ki bi bile posledica inhalatornih alergij.
v Mb ima koncesijsko alergološko amb. dr. Kavalarjeva, če jemlje otroke tudi samoplačniško ne vem, je pa bila prej v Mb v pediatrični bolnici. izkušenj z njo nimamo.

sojin in rižev sladoled kupujem v Lecklerku, tam največ, imajo tudi kornete in lučke, vendar jih v zandjih mesecih nismo iskali, ali pa v Intersparu ali Hipermarkertu. v Intersparu imajo celo svojo znamko sojinih lučk, ki sme jih zasledila tudi v Sparu.
v večini pa sladoled delam sama.

pa lep dan, čeprav deževen.

Prebrala sem nekaj vaših razmišljanj.Res ni prijetno. Ste morda pomislili na biomagnetno resonanco? Rezultati zdravljenja alergij so zelo dobri.

davi777
Dva meseca po potrjenih alergijah in strogi dieti smo odšli na testiranje na biomagnetno resonanco in moram rečt, da so me zelo razočarali. Najprej smo odšli v Podčetrtek, kjer je zdravnica iz mene izvlekla kaj vse smo že testirali in imamo poterjeno. Seveda je iste stvari pokazalo tudi pri njej, plus še nekaj zraven. Bila sem jezna sama na sebe, ker sem vse povedala, zato sem se naslednji dan naročila na bioresonanco drugje. Tam sem jim že vnaprej povedala, da o dosedanjih testiranjih ne želim govoriti. Torej en dan kasneje smo sina stestirali drugje, z istim aparatom in glej ga zlomka, pokazalo je čisto druge alergije. Tako, da me niti slučajno niso prepričali, da bi jim “zapustila” šesto evrov, kolikor bi stale naštete terapije. Poleg tega nam je na drugem testiranju bilo rečeno, da tudi če se otrok pozdravi, to ne pomeni, da se mu pri naslednji virozi vse spet ne povrne oz. ponovi.
Ravno toliko kot je z bioresonanco pozitivnih izkšenj jih je tudi zelo negativnih. Kolikor sem uspela ugotoviti odkar se z alergijami malo bolj seznanjam, veliko alergij tako izveni, če se držiš diete, sploh pri čisto malih otrocih in to znajo na bioresonanci še kako izkoristiti.
Hvala vseeno davi777 za, upam da, dobro nameren predlog. LP

iztok, glej, vem, da je šok in ni fino, ampak s takim pristopom nikomur ne koristiš, najmanj pa otroku. Pač imate alergije, na tisoče nas je, ki z njimi živimo. Ni prijetno, tako hudo, da bi moral človek kar na počez samo še jokat, pa niti slučajno ne. Naš drugorojenec ima dokazano alergije od prvega pregleda pri P, torej v starosti 6 tednov so bili krvi testi pozitivni, najprej samo mleko, jajca, pšenica in soja, kasneje se je spisek podaljšal, danes obsega jajca, kjer ni razreda, v katerega bi ga uvrstili, vrednost je čez 600, KM je takoj za njim, gluten v celoti, soja, govedina, teletina, piščanec, banane, jagode, kivi, pa še nekaj bolj eksotičnih živil, ki niti niso pomembna. Zraven je močno alergičen na pršico in hišni prah, težave ima tudi ob cvetenju, pa še ni star 19 mes. Do danes je še pil moje mleko, tako da sem na isti dieti kot on ves čas.

3 x do zdaj smo bili na dopustu v hotelih, vedno sem naprej vprašala, kako je s hrano in vsepovsod so nam šli max na roko in nam zagotovili ustrezno prehrano. Alergija danes ni več noben bav-bav in povprečen kuhar se je že srečal z njo. Tudi po gostiščih jemo, povem, kaj rabimo, razločno in točno (npr. da pomfri ne sme biti cvrt skupaj z dunajci, recimo) ter prosim, da povedo, če to počenjo, ker imam otroka, ki pade anafilaktični šok, če dobi v usta samo sled jajca. Ponekod to počnejo in tudi povejo – tam pač midva s sinom ne jeva ali jeva kar tretjega, kjer teh sledov ni. Torte pečem sama ali jih kupim v lincerju, naredijo vse kar hočeš. Kupim Schaerovo moko, dodam čičerikino namesto jajc in se da spečt krasno pecivo, namažem pa ali z marmelado ali pa s pudingom na riževem mleku. Vse se da, samo malo je treb abrskat, iskat recepte in informacije in precej se je treba potrudit. Še najmanj pa je to razlog za obup nad življenjem in jokanje nad otrokom, daj no. Kaj bodo pa potem mame počele, ki imajo otorke, ki ne bodo nikoli hodili, nikoli govorili, ki so res hudo prizadeti ali težko bolni? Kaj bodo počele mame, ki ne vedo, ali bo otrok učakal jutri ali ne? Pamet v roke, glavo pokonci, pa gremo naprej. Ponudba vseh možnih dietnih živil je danes tolikšna, da noben ne rabi biti lačen, še prikrajšan ne kaj dosti, če le finančno dosežeš vse, kar ti srce poželi. Še v naši zakotni slaščičarni imajo sladoled brez KM in jajc, brez umetnih arom in barvil, v vsakem M imajo tiste polovičke pomaranč, ki ne vsebujejo nobenih dvomljivih dodatkov, hofer ima malinove in mangove lučke, ki ne vsebujejo mleka (za sojo pa nisem 100%, preveri!), tko da se res da.

Kaj če ne držiš diete? Lahko hudo in nepopravljivo poškoduješ črevo, tako da jaz se s tem ne igram. Tudi sama se diete držim 99%, 1% so ap kršitve, ki jih storiš nevede. Se nam je pa 2 x zgodilo, da je starejši sin pozabil na mizi krožnik z ostanki jajca na oko in se je mali dokopal do njega, obakrat smo leteli na urgenco, ker je bil tik pred tem, da pade v šok. Od takrat imamo ampulo medrola doma, za vsak slučaj. Kljub vsemu mi na kraj pamet ne pade, da bi dneve preživljala v joku, je pa res, da življenje ni več tako preprosto, ko tj ebilo, š evedno pa prelepo, da bi ga utapljali v obupu in solzah! Predelaj ta šok in pojdi veselo naprej, vesela, da otrok ne komplicira in ne razmišljaj, kaj ne sme, pač pa poišči možnosti, da vseeno lahko polno in lepo živi!

Samo moje izkušnje:
veliko lažje je z živili, ki jih otrok ne sme od rojstva, kot s tistimi, na katere se alergija pokaže kasneje in je blo recimo otroku všeč. Naš pri 6-ih že zelo dobro razume kaj to je, ve kakšne so posledice itd. sam pove da ne sme, ko mu kdo ponudi,…ampak vse to vpliva na psiho. Sej vedno obrnemo v pozitivno smer, ampak mi je še sedaj včasih hudo. Razume, ampak si vseeno želi kdaj pa kdaj jest tisto kar jej drugi. No mi zares večinoma jemo lastno pripravljeno hrano, na dopust hodimo v app, smo bli sicer tud že na hotelski hrani, ampak tko da smo meli ogromno živil tud sabo, pa smo v sobi skuhali kaj na koharček (kakšno večerjo itd.). Tud naš spisek je zelooo dolg. Letos marca je dobil hudo alergijo-koprivnico, ki je izbruhnila ob stiku z zrakom. To pomeni da je blo v stanovanju vse ok, ko je prišel ven je zatekel kot bi bil gobast. Ni blo ugotovljeno na kaj, kljub zravilom ven ni smel. No takrat sem prvič v 6,5letih jokala tud jaz. To, da otrok ne sme ven je pa res kazen, katastrofa.Testiranja na cvetenje itd.-23 alergenov zunanjega okolja – vsa negativna, otrok pa še vedno zateka. Izzvenelo je na srečo po enem mesecu. Verjetno je šlo za virus, kar so zdravniki tudi predvidevali, vendar naj bi se po njihovih pričakovanjih končalo po 14 dneh, ko se ni izboljšalo niti za %. Po enem mesecu je zbolel, kar hudo, 14 dni vročine cca.40. Ko se je pozdravil je izginila tudi koprivnica. Zdaj vem da je hrana mačji kašelj v primerjavi s čim hujšim, prehrano pač prilagodiš…da bi se prilagodil na življenje v stanovanju pa dvomim…
srečno…

so vam testirali tudi plesni in glive? marca je še precej vlažno ozračje, pa bi teoretično bilo možno tudi to. čeprva je to začilno bolj za jesen.
se pa definitivno strinjam z teboj, da če je otrok od rojstav na dieti, če se niti prav ne spomni okusa po npr.KM, ali ima na ta okus slabe spomine, pol je sigurno lažje. čeprav vprašanja se pojavljajo. moja je od rosjtva na dieti, pa je prvič rekla v 1.razredu, zakaj ona pa ne sme tistega kar drugi sošolci. je že tako da so jo začeli spraševat, zakaj ona ne sme, mleka, itd., zaradi nepoznavanja problema drugih otrok, so se začela vprašanja. namreč njeni sošolci niso bili z njo v istem vrtcu in najbrž niso imeli v skupini podobnega otroka z dieto. in ko začenjo drugi spraševat se otrok ki je na dieti zave da je pa drugače od drugih, sploh če se tudi doma trudiš da otrok ne čuti razlike, vsaj bistvene ne. saj smo se iz dneva v dan pogovarjali o tem kaj sme in kaj ne, pa vseeno. ko ti vprašanje zatsavi vrstnik, …. in otrok pri 6 letih ne želi bit drugačen, pol nastane manjši problem. vsaj pri nas je bil samo manjši.

Sigurno je težje za nekoga, ki okuse pozna, kot za nekoga, ki jih ni spoznal in tudi je dejstvo, da alergije niso luštna stvar – vse drži. Ampak s tem, ko se usedeš dol in jokaš, ne rešišš nič, samo poslabšuješ zadeve. Pa sigurno vsak pade v položaj, ko se od nemoči samo še zjokaš, ker ne veš več, kaj zaboga bi še lahko premaknil, da bi bilo bolje (pak-mak) in včash te en ornk jok tudi odreši enega delca teže, ki ti leži na duši, ampak potem moraš pa naprej. Po nekaj primerih, podobnih kot jih opisje pak-mak, ki sem jih srečala osebno ali po obisku PK, oddelka za otroke z rakastimi obolenji pa mi vedno znova postane jasno, da v primerjavi z njimi so naši problemi zanemarljivi, dobesedno.