pred dobrimi 8 leti,ko je moja hči prijokala na ta svet smo po nekaj mes ugotovili,da je nekaj narobe.od njenega drugega leta hodiva po svetovalnih službah,mho,po specialistih,itd

nihče ji še ni postavil diagnoze,ki bi bila tudi uradno zapisana.zadnji mes vztrajam v šoli in pri njeni psihologinji,da se vsedemo skupaj in zberemo papirje za komisijo,ki naj bi odločila kako naprej.menim,da je moja hči hiperkinetična,ker ima od 30 znakov,ki kažejo na to bolezen, vsaj 27.prav tako se vzporedno z temi znaki pojavljajo tudi različni tiki.

po psiholoških testih je čustveno zavrta in hodi že 2 leti na obravnavo.v šoli ima zaradi “izpadov” veliko težav med poukom in po pouku.doma je delno obvladljiva z moje strani.vsi ostali v njeni bližini zgubljajo živce.

moje vprašanje je-kdo postavi diagnozo,da je otrok hiperkinetičen? da je z posebnimi potrebami-to bom izvedela od komisije kaj pa diagnoza?

hvala in lp

Svetovalni center za otroke in mladostnike. Nisi napisala od kod ste. S sinom trenutno obiskujeva ta center v Ljubljani. Tam opravijo teste z otročkom in se povežejo s šolo (pedagogi, psihologom….), ker mislim, da je najhuje, da je otrok označen za nesramnega, motečega…sploh s strani učiteljev in učiteljic ter vrstnikov…..ne vedo pa, da ti otroci trpijo v sebi, saj vedo, da nekaj delajo narobe, ne znajo pa si pomagati.. Večina takih otročkov je izjemno bistrih in talentiranih, žal pa zaradi “označenja” okolice, da so “moteči” teh svojih talentov niti ne morejo pokazati.

Upam, da boste našli ustrezno rešitev in da bi vaša hčerkica lahko pokazala vsem, da je bistro in fletno dekle.

Bubka

lp bubka

sva iz Lj.čudi me,da me nihče do sedaj ni poslal nikamor,da bi z hčerko dobile potrjeno diagnozo.al se jim ne da ukvarjati,ker je zadnje čase veliko otrok z pp al kaj.sej pravim.hčerko “zdravijo” na mho že kar nekaj let sam nevem za kaj.čustvene motnje in to je vse kar sem do sedaj izvedela.

mi lahko prosim poveš ali se na svetovalnem centru naročiš ali kakšen je postopek.moraš priti tja že z diagnozo?

je pa res kakor praviš.IQ ima zelo visok zato je tako moteča,ker veliko stvari dojame že veliko prej kot njeni sošolci.

hvala za odg.lp

Morski konjiček,

na SC samo pokličete in se naročite. Druga možnost pa je, da se z napotnico otrokovega zdravnika naročite k pedopisihiatru in/ali nevrologu na Pediatrično kliniko.
Splača se vztrajati in priti zadevi do dna. Sicer pa lahko postopek za usmerjanje in dodatno pomoč v šoli sprožite brez “uradne” diagnoze.

Morski konjiček

Najprej sem klicala na Svetovalni center, tam so mi povedali, da za klinično psihologinjo rabim napotnico od sinovega pediatra. Ni prišel z nobeno predhodno diagnozo (pač pri nas je bil nemiren med poukom-vsak dan podpisi, e-mail-i tovarišice, udeležen v velikih konfliktih, pretepih, nezainteresiran v šoli (kljub dobrim ocenam in znanju-ga ni zanimalo nič kar se dogaja pri pouku) In napotnica je bilo vse kar sva rabila in potem sva se naročila (kar po telefonu). Je pa res, da imajo ogromno gužvo in res se splača hoditi na SC – sploh ko enkrat prideš notri – dobiti termin in valda vztrajati in priti zadevi do dna. Sem ugotovila (vsaj pri nas), da tudi ko ni bil direktno udeležen pri konfliktu v šoli, so ga drugi otroci označili za krivca (tako, da sva morala še k zdravniku, ker je imel grozne bolečine v želodcu in bruhal-sedaj jemlje tudi tablete zaradi razdraženega želodca) – in seveda učiteljica niti ni imela razumevanja zanj, da bi ga poslušala, ker je itq “živc” in vedno kakšno ušpiči….In temu hočem narediti konec-vem, da sva šele na začetku poti, a vem, da nama bo uspelo-prav tako pa vem tudi zate in tvojo hčerkico (samo vztrajat je treba).
Midva s sinom imava s SC zaenkrat pozitivne izkušnje. Sinu je psihologinja tako všeč, da komaj čaka, kdaj greva tja (star pa je 9 let). Všeč mi je, ker tam otrok ni deležen kritik, ampak mu skozi pogovor dajo vedeti, da je pomemben…

Tudi sama sem hodila na ta center (19 let nazaj) in imela me je točno ta psihologinja, ki ima sedaj sina. Iz mene je naredila samozavestno (kar prej nisem bila) in zadovoljno (kar prej niti slučajno nisem bila) osebo, predvsem pa sem ji hvaležna, da me je naučila sprejemati samo sebe ( z vsemi napakami- pa sem imela probleme v šoli, bila sem nemirna, živčna (evo, vzrok je bil pa samo v moji slabi samopodobi).

Prosim pa, da pri obiskih (če se bosta odločile za SC) ne pozabita na zdravstveno izkaznico hčerke.

Držim pesti,da vama bo uspelo!!!! In javi se še kaj in sporoči, kako gre!!! 🙂

Bubka,
hvala za vaše dopolnilo glede napotnice.

lp

z hčerko sva opravile lansko leto pregled pri nevrologu.zdravnica ji je dala narediti eeg,ki je bil bp.

tudi pregled pri pedopsihiatrinji ga,Marnovi sva imeli lansko leto,ki je povedala le to,da otrok ne potrebuje ritalina (sploh nevem zakaj je bila debata o ritalinu,ker sva tja prišli zaradi čustvene zavrtosti in vedenjskih motenj) in je svetovala,da hči nadaljuje obravnavo pri svoji psihologinji.samo kakšno? ali je 1 urni pogovor 2x mes dovolj,da se spremeniš.pomoje ne.

bom poklicala na SC in se naročila.hvala vsem za to informacijo.me pa zanima kaj tam počnejo drugače kot na MHO-pri njeni psihologinji? ker hoditi na 2 konca za isto obravnavo je zguba časa.ker mi je dlih nekaj dni nazaj rekla šolska svetovalka,da je pomemben kvaliteten čas,ki ga preživimo z otrokom ne koliko in še to samo z enim ušesom.zato bi rada vedela kaj bo tam drugače,da se ne bova še tja vozili vsak teden in ne bo napredka.

100x hvala za odg in nasvete.

Ne vem sicer, kako potekajo snidenja na mho (mogoče so čisto taki kot na SC), tako, da bi ti težko svetovala. Jaz bi ti rekla, da poskusita vsaj en obisk…in potem se odločita, kaj hčerki bolj odgovarja, oziroma, ostaneta tam,kjer se vama zdi, da bo viden napredek.
Je pa povsod tako, da je treba stvari priti do konca in na tej poti do cilja vztrajati. Obiski pri psihologinji….pač so 2x mesečno – verjetno je bolje, kot da jih sploh ne bi bilo-je pa res, da noben psiholog ne more narediti čudeža čez noč….. Za te otročke je potreben čas (kar verjamem da danes sploh ni lahko-vsi od njih zahtevajo vse na horuk in v ekstremno kratkem času: v šoli, da bo takoj priden….) in mislim, da če bi bili ti obiski prepogosti, bi se jim mogoče kar uprlo vse skupaj.
Kdo ve, mogoče je to tudi ene vrste “kvaliteten čas za naše palčke in palčice” čeprav se nam trenutno niti ne zdi tako – to bomo občutile čez čas-ko bomo na cilju.

Javi se še kaj! 🙂

Bubka