Kako naj se obnašam????

Sem ločen oče treh otrok. Dva imam iz prvega zakona in enega iz drugega zakona. Najstarejši in najmlajši sin živita z mano, medtem, ko srednji sin še vedno živi s svojo mamo. Tu pa je problem.

Do novega leta me je srednji sin obiskoval vsak drugi vikend, tako kot smo se dogovorili na začetku. Sedaj, ko je star 15 let (doba adolescence), pa je ugotovil, da se pri nas ne počuti več in se je odločil, da nas več ne bo obiskoval. Ko sem ga vprašal kako to, mi je odgovoril, da mu vedno, ko me kaj vpraša odgovorim z NE. Malo sem se zamislil in morda je res tako. Vendar NE sem mu odgovoril, ko me je vprašal:
1. naj mu kupim računalnik za Božička (odgovor je bil NE, saj ima računalnik pri meni in pri svoji mami),
2. naj mu kupim nove smuči (odgovor je bil NE, saj sem mu ponudil, da bova prodala stare in kupila nove, vendar starih ni hotel prodati, pa čeprav sem mu let te kupil jaz, kar pa ni niti tako pomembno), in tako novih smuči nismo kupili,
3. itd…. vedno je hotel samo nekaj kupi mi, kupi mi,kupi mi…..

In tako se je užaljen odločil, da nas ne bo več obiskoval. V teh treh – štirih mesecih, sva se slišala bolj poredko, saj me on sam ni poklical, ko pa sem ga poklical jaz (enkrat tedensko) je odgovrajal samo za DA/NE, bil je zelo odtujen. No ta ponedeljek pa sem mu predlagal, da bi se videla in je takoj sprejel moj predlog. Najprej me je peljal v trgovino in rekel, da potrebuje novo kolo. Seveda sva ga šla pogledat. Toda izbiral si je kolesa višjega cenovnega razreda, nakar sem mu skušal dopovedati, da tako dragega kolesa ne bova kopuvala, ker le takega ne rabi. Mama mu je namreč za štirinajsti rojstni dan kupila motor in ne verjamem, da bo več kolesaril kot pa se vozil z motorjem (da bi se vsaj motil???). Predlagal sem da pogledava še kjer drugje kjer imajo morda kaj cenejšega. Res sva našla dobro kolo, ki pa je stalo veliko manj. Toda on le tega ni hotel, se spet užalil in spet noče govorit z mano, skratka vse bo tako kot je bilo te pretekle tri mesece.

Kaj naj naredim??? Kako naj se obnašam???? Skratka rabim vaša mnenja…

Pa še to: z bivšo ženo nimava nobenih kontaktov, ker ona tega noče. Prva leta sem se trudil na vse možne načine tudi preko CSD, vendar, ko je rekla svojima dvema sinovoma, da jaz zanjo ne obstajam več, da ko me sreča me ne vidi, sem s trudom prenehal.

lp
očka123

Lepo pozdravljeni!

Kot pišete je vaš sin star 15 let in vas je začel zavračati, ker mu ne kupite materialnih stvari, ki si jih on želi. Vprašala bi vas, kaj v resnici vi čutite ob njem? Kaj je ta stiska, ki bi jo želel kompenzirati s tem, da mu oče nekaj kupi? Bo potem dobil občutek, da ga imate radi? In tukaj zraven je še ločitev, ki vam še dodatno spodnese tla.

Gospod, ta otrok vas tako potrebuje, da stiska že kar kriči iz njega. To je vaš sin, vedno bo vaš sin, on išče očeta, ne kolo in mislim, da vi to čutite, saj se vam ta način odnosa upira (pa nič ni narobe, če kupita kolo, ki ima cenovno smisel za vas). Ni vam potrebno za vsako željo oditi v trgovino in kupiti, kar si je zaželel, ker če bosta odnos vzpovstavila na nivoju materialnega, če bo čutil, da tukaj kompenzirate svoje očetovstvo, potem teh potreb ne bo nikoli dovolj. V bistvu bodo vedno večje in vedno dražje.

Sin vas testira in preiskuša, vas ne pokliče, ne želi stikov, želi najbolj drage stvari v trgovini. Kako je vam ob tem? Katero občutje vam najmočneje ostaja? KOliko je ta otrok sam in nerazumljen, izgubljen, na pragu najstništva, ko najbolj potrebuje očeta? Tako kot se vi kar malo izgubljate v svojem očetovstvu? Gospod, to je fant, ki potrebuje očeta, da mu da usmeritve v svetu, v katerega vstopa. Samo to poskušajte začutiti, ta otrok vas potrebuje, da začutite njegovo stisko in vzdržite, da hodite za njim, se zanimate zanj, ga pokličete, vam je mar zanj. Potrebuje občutek, da vam pripada, da je vaš, da ste še vedno tam za njega, če tudi sta z mamo ločena. V ločeni družini ni lahko živeti, zato ti otroci potrebujejo toliko več pozornosti in potrditve, da ste tam, da boste kot oče vedno ostali ob njem. Naj vam ta želja po materialnem ne spodnaša tal. Več kot mu boste zadovoljili materialnih potreb, bolj bo odnos prazen, bolj bo otrok nesrečen, saj v resnici išče vaše sočutje, da ga nekdo začuti, kako je biti star 15 let, ko se ti tla pod nogami zamajejo. KOliko strahu, negotovosti in stiske se prebuja tem otrokom. In to toliko bolj, če so iz ločenih družin.

Ne vem, kako je temu otroku živeti brez očeta, brata očeta imata, on je pa malo odrezan, vržen ven. Njegova potreba po materialnem, je samo potreba po očetu. Oče, si še tam, me čutiš, me razumeš, sem še tvoj, boš vztrajal, če te zavrnem, boš ostal, me boš poiskal, ali še ti pripadam, sem ti vreden, četudi nisva skupaj? Sem ti vreden, toliko kot brata? Ob sebi imate dva sina, zato sklepam, da znate s sinovi, le ta srednji vam je malo zamajal tla, kod da ste se malo izgubili. Ravno tako pa se tudi on počuti ob vas, tla se mu majejo in malo se je izgubil. Povejte mu, da boste vedno tam za njega, da ste njegov oče in da se vadno lahko zanese na vas, če vas bo potreboval. Pa ne čakajte na to, da vas bo on iskal, saj vas na svoj način že zelo išče, preberite ta sporočila in si jih prevedite v čustveni svet. Potreba po materialnem? Saj vi veste, da tako ne gre, kako pa je bilo vam, ko ste bili stari 15 let, kaj ste najbolj potrebovali pri očetu, kaj je tisto vaše najgloblje hrepenenje do očeta. Vam je oče dal to, kar ste potrebovali od njega, ko ste zgubljeni na pragu najstništva začeli raziskovati svet? Česa vam oče ni dal, katerega stavka niste dobili od njega? To je tisto, kar vaš sin prebuja v vas. To je oče, ki pride, poišče in ostane ob njem (čustveno).

Morda bi še naslovila vaš NE. Fant potrebuje očeta, ki se bo z njim pogovarjal, predebatiral, razmišljal, mu dal toliko prostora, da bo sam razmislil, ali je to smiselno ali ne. NE, ga odreže in ne spodbuja komunikacije.(Najverjetneje se tudi počuti odrezan od vas) Vsedite se ob njem in naj vam pove, kako on čuti, vidi, zakaj bi on to tako nabavil, pogovarjajte se z njim, če bosta dovolj dolgo govorila, bo na koncu sam prišel do smiselnega zaključka. Samo prostor mu naredite ob sebi.

Lahko pa tudi obiščete skupino za starše v Ljubljani, vsak prvi in tretji petek v mesecu, pri Frančiškanih. Tam boste dobili model in usmeritev, kako se pogovarjati z otrokom v takšni situaciji.

Pa veliko uspeha s sinovi.

Sabina Stanovnik
spec. zakonske in družinske terapije
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
030/333-009
[email protected]

Zdi se mi, da je informacij premalo.

Če ta petnajstletnik ne hodi več ‘k vam’, torej k družini, ki jo sestavljata tudi njegov starejši brat in mlajši polbrat, se mi zdi pomembno, kakšne odnose ima z njima, kako gleda nanju. Mar si tudi z njima ne želi stikov?

Ker ne komuniciraš z njegovo mamo, tudi ne veš, kakšen vtis o tebi in bratih mu je sugeriran.

Kako ste se imeli doslej, kaj ste počeli?

Kako je prišlo do tega, da ta srednji sin vse gleda skozi materialne dobrine? Kajti njemu je očitno kristalno jasno: ‘fotr je zato, da mi kupi, kar si želim, drugače ga ne rabim, ni koristi od njega’.

Koliko sta komunicirala kot oče in sin, da mu je za to komunikacijo vseeno? Ne vem, ampak veliko otrok pride ‘k očetu’, zato da tam pač je in z njim se ukvarja ali nova partnerka ali babica, oče pa ta čas počne, kar navadno počne.

Občutek imam, da je med vama nekšna ovira, ki je ne znata preseči. On postaja uporniški, vi mogoče menite, da bi se moral vesti kot ostala dva sinova, ki sta rasla z vami(in novo partnerko). Morda bi znal kaj svetovati starejši sin, saj ta ima najbrž stike s svojo mamo in najbrž kontaktira s svojim bratom na malo drugačni ravni, kot ti.

Mislim, da bi vidva sama morala za ves dan oditi nekam, npr. v hribe in se pogovarjati.

Sin je v letih, ko preizkusa meje starsev z razlicnimi strategijami. Mozno je, da mu tovrstna strategija manipulacije zelo dobro uspeva z njegovo mamo, zato jo preizkusa tudi pri vas. V knjigi Bogdana Zorza ‘Razvajenost – rak sodobne vzgoje’ je opisan zelo podoben primer locenega najstnika, ki s starsi manipulira na tovrstni nacin. Ce so si loceni starsi neenotni oz. nasprotniki, otrok leta od enega do drugega in izsiljuje na tovrstni nacin, saj ve, da obstaja zelo velika verjetnost, da mu bo eden ze popustil, da bi izpadel boljsi od drugega. Knjigo vam toplo priporocam.
Tudi meni se kot ge. Sabini zdi, da znate s sinovi, in z njenimi nasveti se povsem strinjam. Se naprej poslusajte svoje srce in logiko glave – ce je ena zahteva nerazumna in izsiljevalska, je pac nerazumna in izsiljevalska. Bolj kot vse vas sin rabi obcutek, da ste kot stars STABILNI IN DOSLEDNI – tako bo razvijal spostovanje do vas; ce mu boste pri neumnih in grdo postavljenih zahtevah ugodili zaradi slabe vesti, vas ne bo spostoval. (Saj ali bi VI takega cloveka spostovali?) Veliko bolj kot vse materialne stvari bo vas sin cenil CAS, ki ste si ga vzeli zanj in preziveli z njim, se z njim pogovarjali, druzili, sportali. TO, da ste si vzeli cas, sli z njim po trgovinah za par ur gledat kolesa in se nato razumno pogovarjali z njim, katero kolo kupit in katero ne (kot je predlagala ga. Sabina), bo otrok cenil veliko bolj kot ce tisto kolo dejansko dobi ali pa ne. Verjemite, otrok to ve in to je tisto, kar bi resnicno rad.

Kitarca, točno tako je kot ste napisala. Kolo sva naposled kupila, vendar tako, da sva bila oba zadovoljna. Sedaj se pripravljava na skupno kolesarjenje, ki pa se do danes še ni zgodilo, ker nikakor ne najdeva skupnega termina. Ko sva ga našla, pa ga je njegova mama kaznovala (resnično brez pravega vzroka, kar sem ji tudi javil po SMS-ju) tako da spet ni bilo nič. Sedaj si bom vzel dopust za prvomajske in otroka povabil za tri dni na dopust skupaj z bratom in polbratom. Sedanjo ženo bomo pustili doma in bomo šli na dopust samo mi štirje. Upam, da mi bo uspelo…., kajti s starejšim sem se že dogovoril, sedaj čakam samo na privolitev srednjega sina (petnajstletnika).

Sam mislim, da sem dober oče in ti problemi, ki jih doživljam sedaj, mi bodo kasneje povrnjeni, ko bo sin odrastel in videl za kaj se gre. Pri najstarejšemu se je to že zgodilo, ker je že dve leti pri meni – zapustil je mamo in prišel k očetu.

Hvala za knjigo, katero grem iskat v knjižnico že danes popoldan.

lp, očka 123

Lep pozdrav!

Me veseli, da se toliko trudite za svoje sinove, to je investicija, ki se zagotovo povrne, če ne prej v njihovih družinah. Poznalo pa se bo tudi na stiku z vami.

Jaz bi vam toplo priporočala knjigo:”Zdrav otrok in ljubezen staršev.”

Sabina Stanovnik

“Sam mislim, da sem dober oče in ti problemi, ki jih doživljam sedaj, mi bodo kasneje povrnjeni, ko bo sin odrastel in videl za kaj se gre. Pri najstarejšemu se je to že zgodilo, ker je že dve leti pri meni – zapustil je mamo in prišel k očetu.”

Kar zbodla me je tale vaša izjava, ki kaže, da se trudite tudi v “svoje dobro” in ne le v dobro svojih sinov. Prav gotovo niso pokazatelj vaše “očetovske dobrote”, le končne odločitve vaših sinov, pri kom bodo živeli.Otroci lahko imajo neizmerno radi svoje starše tudi, če ne živijo zraven njih. V veliko prid vam je tudi vaš ugoden materialni status, ki je za fante v teh letih “iskanja” še kako privlačen. Vendar ljubezen ni merljiva s tem, zato se posvetite vsemu drugemu kot tekanju za materialnimi stvarmi in odmislite kakršnokoli tekmovanje z materjo otrok. Prav zanima me, kaj porečejo vaši sinovi čez leta?