Pozdravljeni,
se obračam na vas z željo, da poveste svoje mnenje oz. da podate kakšen nasvet-predlog (bom poskusila situacijo kar se da na kratko in podrobno pojasniti):
S partnerjem v vezi dobrih 6 let, od tega eno leto skupnega življenja (prej se samo videvala za vikende in še kakšen dan me tednom)…na začetku je šlo, potem so se začela nesoglasja…naj povem, da vem da tudi jst nisem popolna, da mi marsikatera stvar manjka, vendar sem komunikativna, stvari želim takoj razčistiti….moj fant pa je že od nekdaj bolj zadržan, bolj tih…no, v teh letih se je spremenil toliko, da v družbi ni več tak..se sprosti..no problem je pa pri nama…komuniciranje je tabu tema…samo nujne stvari z odgovori ja/ne…no, problemi so bili tudi pri spolnosti…je človek, ki se ne odpre, težko izraža čustva, komunikacija mu dela probleme, nakar je zaradi vsega tega začelo pokati po šivih in namesto da bi se pogovorila, se je začel umikati (s prijatelji v hribe, zaposlitev za računalnikom)…samo da ni bilo treba se ukvarjati s problemom…in seveda posledično temu je prihajalo do prepirov itd….oba prišla do ugotovitve, da tako ne bo šlo več, da bo treba nekaj naredit (ja svojo slabo voljo ponavadi spremeni v “besedno” jezo)…tako da je izrekel, da očitno nisva kompatibilna, da nisva za skupi in da ne ve kaj točno bi sploh lohk še naredila….to se je dogajalo prejšnji teden…. no, jst besed nisem čisto takoj dojela…rekel mi je tudi, naj si vzamem čas (da me ne meče iz stanovanja, ko bom zmogla), in tako je minilo štiri dni, jaz sem se iz dneva v dan psihično pripravljala na odhod, skupaj sva bila tako ali tako bolj malo, ker sva počela vsak svoje stvari, vsak dan pa je sledilo vpršanje “kako se počutiš”….nakar se je zgodilo…..doživel je čustveni “zlom” (jok, želja po pogovoru, samoobtoževanje, da je v tem tednu ugotivil, kaj mu dejansko sploh pomenim, da se je začel zavedat, kako je bilo meni, ko mi je obračal hrbet in da ni bil pošten do mene…), uglavnem pogovora in joka je bilo v dveh dneh toliko, kot prej nikoli…pogovor je pa nanesel tudi na to, da če jaz mislim, da bo pomoč terapevta pomagala, da je pripravljen tudi to naredit….ker me ima zelo rad in bi naredil vse, da ne bi šla….
naj povem, da je on do zdaj v življenju šel čez eno prelomnico, ki je v njemu pustila pečat (diploma, ki se je nepričakovano zavlekla za kar nekaj časa….prej pa mu šolski sistem in opravljanje teh dejanosti niso nikoli delale problemov…izdeloval z odliko)….
kaj mislite o tem, je to samo strah pred samoto, ali mislite, da bi se dalo kaj še ukreniti….naj povem še, da je sledilo tudi vprašanje, kakšna je možnost, da bi najina veza še obstajala oz. da bi midva bila še skupaj…
no naj povem, da moje razmišljanje oz. odločitev taka (glede na vse njegove besede, ki upam da niso samo pobožne želje – ker dejansko bi on zdaj sam od sebe naredil vse…kar sem ga jaz prej vsa leta prosila – pač jaz sem zelo čustvena oseba in to mi je v odnosu manjkalo….ker njemu to izkazovanje ne gre od rok) da bi dala še eno možnost, čeprav se zavedam, da bo hudi..vo težko…in da bom mogla tudi jaz v to veliko vložit…ker je sam rekel, da sam ne bi zmogel, z mojo pomočjo pa si želi potruditi…

no, upam da sem bila dovolj podrobna in da se bo našla kašna beseda v odgovor…
hvala in lp

Lepo pozdravljeni!

Razlike, ki jih opisujete v vajinem odnosu, se s časoma pojavijo v vseh odnosih. Odnos je vedno ravnovesje. Kolikor je eden od partnerjev bolj komunikativen, toliko je drug lahko bolj zaprt in nedostopen. Glede na to, da sta skupaj že šest let, je odnos v tej fazi dosegel neko določeno točko, ko bosta morala narediti nove korake, saj po stari poti, ki jo poznata, več ne bo šlo. Zgraditi novi odnos, ki pa je samo vajin in je vajina kreacija, pa je včasih težko, saj nimaš modela, kako doživeti in začutiti drugače. Resnično je smiselno obiskati terapevta, če vama je odnos vreden, kajti to kar se trenutno dogaja med vama, je le vrh ledene gore, pod tem površjem pa je veliko več. Ima smisel se zazreti pod ta vrh in predelati tiste temeljne elemente, ki blokirajo odnos. Tam prideš do ranljivosti, intime, sočutja, objema, topline. Kajti vse te nezadovoljene potrebe, ki nenehno bivajo nekje v nas, vplivajo na odnos. In zaradi teh nezadovoljenih otroških potreb, je lahko v odnosu zelo hudo.

Obiščita terapevta, veliko se pogovarjajta in veliko sreče vama želim v prihodnje.

SAbina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
030/333-009
[email protected]

Spoštovani,
najlepša hvala za ta nasvet….naj vam povem, da sva se odločila, da poskusiva “znova” in moram reči, da se res trudi na vse moči (seveda jst tudi), pogovarjava se bistveno več, tudi več časa poskušava preživeti skupaj…no,ob pogovoru sem prišla do nekaterih “skritih” malenkosti, ki jih prej celih 6 let nisem vedela…. problem v spolnosti…namreč se pojavlja že od nekdaj – težko se sprosti,ali je izliv prehiter, ali ga ni,itd…..bil se “zasačen” pri samozadovoljevanju s strani dveh pripadnih bližnjega sorodstva (mama, babica)…in sedaj si res vedno pri sexu želi totalno intimo, zmoti ga vsak zvok, šum… rada bi tudi v tej smeri kaj naredila, vendar mislim da bo to skoraj nemogoče…da bi ta občutek šel svojo pot…
zanima me še to, če mi lahko poveste, ali obstaja v ljubljani ali njeni bližnji okolici kakšen dober terapevt za najino situacijo (celotno) in še to, ali je sploh mogoče dobiti kakšnega dobrega, ki bi terapijo izvajal na koncesijo…
hvala in lp, midva pa delava na tem, da bi se imela čim lepše.

Se ne bi mogla bolj strinjati z go. Sabino. Izrazil je pripravljenost za obisk terapevta, karje zelo pozitivno. Ce ima tezave s komunikacijo, se lahko komunikacije uci(ta) pri terapevtu.
Drugace pa morate predvsem vi sama premisliti, koliko vam ta odnos pomeni, kaj vam glede tega odnosa in moznosti, da se odnos spremeni tako, da bosta oba zadovoljna v odnosu, pove intuicija. Iz vasega pisanja cutim, da vam je v tem odnosu nekaj zelo manjkalo in ste to izrazali in leta dolgo prosili, pa ni bilo nic. Da vas moznost, da boste zdaj morala tudi sama veliko vlagati v to, da se ON spremeni, ne veseli prevec. Tega vam noben ne zameri – pripravljenost na spremembe mora priti od obeh. Ena moznost je zato tudi, da se zacasno odselite, da skupaj obiskujeta terapevta in pocasi zastavita odnos povsem na novo. Tako bo on vedel, da mislite skrajno resno, in bosta oba v razvoj odnosa vlagala enakopravno.