Imava 13-mesečno hči in kar nekaj težav v najinem odnosu. Predvsem zadnje čase se dogaja, da po dan ali dva sploh ne govoriva drug z drugim, se je zgodilo, da je minil tudi en teden, takole v tišini. Mene to ubija in hči ne bo živela v takšnem okolju, če nama ne bo uspelo tega rešiti. Včeraj sem mu ravno predlagala, da se bova danes morala usesti in najti nek dogovor, da bova bolj složno živela. Pa mi reče, naj se kr sama odločim in mu sporočim, kakšna je moja odločitev. Haloooo!Sem mu rekla, da želim slišati tudi njegovo plat zgodbe, kaj ga muči, kaj bi po njegovem rešilo situacijo. Pa noče niti slišati. Da mi je itak samo v napoto in da naj sama odločim kako in kaj. Meni se zdi to zelo neodgovorno z njegove strani, sploh ker je v igri tudi otrok. Sicer pa, tudi neodločitev je neke vrste odločitev, ne?

Pozdravljeni,

Imate prav. Tudi odločitev za ohranjanje takega stanja kot je sedaj je odločitev. Je pa to odločitev za razkol, za ohranjanje starega stanja in predvsem otročja odločitev. Kot da bi trmaril triletni otrok pred mamo. To vsekakor ni zrela odločitev odraslega moškega.

Sedaj pa se boste morali odločiti tudi vi… Predvsem kaj boste naredili v tej situaciji, da bo v redu za vas in za vašega otroka. Ko se boste zares odločili, se bo spremenil tudi nujegov odnos do vas.

Lep pozdrav,
Patricia Verbič