nasvet
Pozdravljeni!
Z možem sva skupaj 10 let, poročena 8 in imava 2-letno hčerko, katero sva dolgo čakala. Želela sem si še enega otroka, mož pa ni bil za to. In se je zgodilo, da sem zanosila. Ko sem povedala možu se je njegov odnos do mene popolnoma spremenil. “Pokvarila sem mu vse načrte, izničila realizacijo želja,…”. Vprašanja “kako se počutiš” ni bilo na sporedu. Zapeljala sem ga, ga izigrala in izgubila njegovo zaupanje. Pravi, da med nama nikoli več ne bo tistega, kar je bilo.
Res je, da nisem pomislila, da lahko zanosim tako hitro (glede na izkušnjo prvega otroka- razni IVF postopki , operacije,…). res je tudi, da je v tem trenutku mož v težki situaciji glede zaposlitve (obeta se mu prekinitev delovnega razmerja pred koncem leta – težavno vodstvo), in bo moral pričeti znova.
Meni je pomembno, da najina zveza ostane trdna. Hčerko imava oba zelo rada in osebno ne bi prenesla, da bi bil drugi otrok “brez očeta”, kot nepovabljeni gost, ki je prišel, da bi razdrl našo družinico.
Ne vem kaj naj naredim. Mož ne popušča, trdno stoji za svojim mišljenjem. Pripravljena sem tudi prekiniti nosečnost. Meni je bistvenega pomena živeti srečno v urejenem družinskem okolju.
Prosim za vaš nasvet. Hvala.
Lepo pozdravljeni!
Pravite, da ste moža zapeljali, izigrali, izgubili njegovo zaupanje. MOje mnenje glede na vaše pismo pa je, da je vašemu možu nastala velika stiska, ko je izvedel, da bosta dobila še enega otroka. Mislim, da ne gre za to, da si on ne želi z vami otroka, le strah, kako bo preživel družino je najverjetneje tako močan, da je odreagiral na zelo neprimeren način. Vi kot ženska te stvari doživljate drugače. Nekako ženske kar vemo, da bo šlo, da se na koncu vse obrne v pravo smer. Moški pa razmišlja zelo racionalno. In način, kako vas je zavrnil v momentu najgloblje ranljivosti pove samo to, da je sam zelo v stiski. Ostati brez službe in pričakovati otroka, ob tem pa že veš, kako je težko preživeti kot družina, ni lahko. MIslim, da je njegova zavrnitev le odras tega, da se je zelo ustrašil, kako bo poskrbel za vas, kako bo to zmogel. Če mu boste ovrednotili to stisko in strahove, ki jih ima, se bo počutil sprejet, razumljen in kar naenkrat to dete več ne bo problem.
Je pa najverjetneje zelo težko za vas razmejiti, kaj je njegova stiska in kako to ovrednotiti, saj ob njegovih odzivih tudi vi padete v stisko in vse njegovo vzamete nase. Vi pa bi se le radi veselili z njim novega rojstva. Kajti želja po materinstvu je v vas še zelo močna. SEdaj ste pa ostali sami, razvrednoteni, ponižani in osramočeni. Resnično vas ni začutil v tem, kar doživljate. Včasih je ženska v teh stvarih resnično sama, ker moški ne zmore tega koraka z njo. Velikokrat pa se vse spremeni, ko se otrok rodi.
Gospa, otrok ne more razdreti vaše družine. Če pride do tega je to zato, ker vidva nista našla stika v odnosu. Pa še nekaj bi želela povdariti. Veliko odgovornosti ste prevzeli nase. Kje pa je vaš gospod ob tem. Saj je tudi on spočel tega otroka, tudi njegov je, kako to, da ima sedaj toliko prostora za kritiziranje in obsojanje. Vrnite mu to krivdo, vsaj tisti del, ki je njegov, ker sedaj ste vi za vse odgovorni. Gospa otrok je vajin, soočite ga s temi dejstvi. Če vas bo zapustil, ker je z vami spočel otroka, potem… Gospa, meni se ta del zdi zelo nesmiselen. MOški, ki imajo družino, ne odhajajo, ker je žena zanosila. MOje mnenje je, da vaš mož ne odhaja od vas. Zdi se mi, da je tukaj veliko praznih besed, v resnici bi pa rad samo povedal kako je v stiski in kaj doživlja.
Verjamem, da bosta zmogla in vso srečo v prihodnje.
Sabina Stanovnik
spec. zakonske in družinske terapije
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
030/333-009
[email protected]
