Pozdravljeni,

bom poizkusila opisati najin odnos. Zanima me, kaj menite, če je možno nadaljevati oz. na kakšen način je možno nadaljevati najin odnos. Skupaj sva eno leto in pol. Na začetku sem bila jaz bolj previdna, bolj oprezna, on je bil izredno ljubeč, čustven, nežen, preveč. Včasih se mi je zdelo, da se preveč predaja in pozablja sebe, da me niti ne vidi realno in tega sem se tudi bala. Jaz sem nekako imela občutek, da me niti ne pozna in sem si želela, da se najprej spoznava preden se odločiva da sva za skupaj. Moja nezaupanja so izvirala iz preteklih zelo bolečih izkušenj, prejšnjih partnerjev in družine. Nisem niti vedela, če si želim, da sva skupaj. Sama sem imela težave s seboj, saj sem se odselila od doma v tem obdobju in sem želela ugotoviti kaj si sploh želim. Bil mi je zelo všeč, prijeten in nežen, rada sem bila z njim, vendar je hitel.
Da ne dolgovezim, skupaj sva nekako hitro začela živeti, sva bila nekako primorana, čeprav nisem vedela če je to ok, mogoče prekmalu. Njegova čustva do mene so bila močnejša in hitrejša, moja so bila bolj previdna oz. niso bila tako močna. Sam je imel kar precej finančnih težav in sem imela občutek, da se še sam išče. In ravno zato nisem vedela, koliko realno on čuti do mene in koliko je to posledica tega, da se je oprijel nekoga, ker je bil res sesut.
V enem obdobju je mene zmanjkalo,sem postala depresivna zaradi sebe in svojih življenjskih neuspehov in tudi do njega sem se distancirala. On je v tem obdobju prekomerno delal, spal tudi samo po 3 ure v 48 dneh, in tako ponavljal to dva meseca, zaradi finančih težav. In takrat je počilo. Shujšal je 10 kg, začele so se mu dogajati čudne stvari, slišal je glasove, mene je začel zasledovati, vohuniti za mano, mi pregledovati omaro, rjuhe, obtoževati, da ga varam. To je bil plod njegove domišljije. In skozi to je imel agresivne ljubosumne izpade, ki so se v 2 urah končali, z dretjem, poniževanjem, žaljivkami,…obtožil me je enkrat s sosedom, da sem, enkrat sam ni vedel s kom, drugič nekdo iz nevemkje, začel me je snemati z diktafonom,… vrhunec je bilo poletje. Takrat sem poklicala tudi njegovo mamo, čeprav se mi zdi da se ne zaveda resnosti problema.
To sedaj zgleda tako, da se pomiri in je en čas miren, nato pa se mu enkrat na mesec spet zbudijo ti občutki in spet začne žalit, je prepričan v svoje, meni da ga nimam rada, me snema itd…grozno.In kar je najhuje ne pusti si nič povedat, ampak je verbalno agresiven. Poizkušala sem mu razložiti, da sem ta čas imela s sabo težave in nisem bila prepričana, če si želim veze, ali ne, a ne pomaga. Če sva ok, nekako začuti, da nekaj ni v redu z njim, in da mogoče imam prav, ampak si ne pusti prepričati. Jaz sem skozi to postala zaprta sama vase, brez energije, brez volje do druženja z ljudmi, podzavestno se bojiš kontaktov z ljudmi.. prišlo je do tega, da so se stvari tako zaostrile, da je sam uvidel, da ne želi biti tiran in da on ni tak in se je odselil.
Rekel, mi je da sem ga prizadela in da sem ga odrivala. Mogoče res v tem obdobju, ko nisem vedela kaj bi in sem mu to tudi povedala. In mi je zelo žal za to. Sem tudi čustveno zaprta, zelo in mogoče trda in sem mu povedala, če mi ni bilo kaj všeč. In ko je on bruhal na mene s temi izpadi, sem se jaz zaprla (vzorec od doma,moj oče) in nato je še bolj znorel, da se mu umikam, ignoriram in nimam rada.
Bil je v otroštvu zelo prizadet od očeta, ki ga ni hotel priznati in ga še danes ignorira in mislim, da se mu je mama v enem obdobju čustveno odmaknila. In mogoče to povezuje z mano.
Meni je zelo žal, da sem tako lahkotno jemala najin odnos, vendar nisem sama znala drugače. Želim se spremeniti, rada ga imam resnično, vendar je tudi meni težko, ko me ne upošteva, ne zaupa in trobi vedno eno in isto.
Sedaj (10 dni) ko se je odselil, rekel je da rabi mir, da rabi začutit sebe in kaj in kako naprej, da ima preveč zavrnitev od mene in da bi rad videl, kaj si jaz želim in kako si on želi. oba sva utrujena. Vendar ne vem, če ima več smisel. Ko sem doma, mi pošlje sms-naj se kar imam dobro s svojim novim in da itak ni bil sam nič vreden. Mene to tako boli. Ker nikoli ni bilo nikogar in si ne da dopovedati ničesar, še žali me zraven. Nevem koliko časa bom še lahko sprejemala ta njegov bes. Včasih reče, da ve kakšna sem in da mi zaupa, ampak to ne traja dolgo,takoj ko se počuti kaj zavrnjenega se pojavijo isti občutki. Predlagala sem terapijo in da bom šla sam zaradi svoje zaprtosti in še marsičesa in če mi je pripravljen priti nasproti. Vendar včasih reče, da ni rekel, da noče, ampak ko pride do tega da greva, do sedaj si še ni želel. Povedala sem mu, da preteklosti ne morem spremeniti in da če bo želel spremeniti kaj in si pomgati, je upanje za naju, v nasportnem primeru ga ni.
Boli me to, ko mi kaj takega reče in prav ve, da me bo prizadel.Če mu dam veliko pozornosti in sem nežna, ima mogoče manj tega v sebi, vendar ne vem do kje je meja. Tudi pri seksu se nama je poznalo, ker si ga jaz po vseh teh besedah nisem želela, on pa ni imel posluha zame, da sem prizadeta in da se rabim počututi varno ob njem, pri seksu. Tu sem ga zopet zavrnila, mi je povedal, vendar nisem mogla drugače, ker se nisem počutila ok.
Se mi zdi, da je ene vrste psihoza in če omenim terpevta kar znori, da on že ni nor. Itd…Ne vem, kako se moram obnašati v teh primerih njegovega izpada. Vem, da se morava oba naučiti nekaj iz tega in nočem zbežati, želim rešiti odnos, vsaj kar je moj del, Kaj vi menite?
Hvala za odgovor, mislim da so zelo poučni in da veliko pomgate, vsem ki pišejo na to temo.
Lp

Najprej se vprašaj koliko časa že traja to njegovo početje. Kakšne svetle zvezde v vajinem odnosu po tvojih besedah ne vidim. On vztraja pri svojem in te ponižuje, žali, kaže nespoštovanje ipd., ti pa si do njega sladka ko med. Začni se ceniti in ga pusti naj gre…

Opisala si njegovo obnašanje oz. početje:
– zasledovanje
– vohunjenje
– obtoževanje
– poniževanje
– agresivnost
– žalitve
– nezaupanje

Nihče ne bi smel prenašati takega početja. Obrni nov list v življenju in vso srečo.

Lp, A

Lepo pozdravljeni!

KO berem vaše pismo, me postane strah za vas, občutek imam, da ne čutite meje, do kje ljudje lahko gredo. Ne vem koliko se ob tem moškem počutite varno in kje je vaš signal za strah. Živeti brez senzorjev, ki naznanjajo nevarnost pomeni plesati po zelo tanki linijo. Ta gospod bi se moral zdraviti in vi to veste. Njegovo stanje je zelo klavrno in bo težko živeti na tak način z njim, če si ne bo poiskal pomoči. In vi ob vsem tem razmišljate, kako rešiti odnos, vsaj vaš del? Odnos boste rešili, če mu boste postavili meje, naj si poišče pomoč, ali pa čim prej odkorakajte iz tega odnosa. Od kje vam potreba da vztrajate v takšnem odnosu, da si to dovolite? Kako lahko ima nekdo v vašem življenju toliko kontrole nad vami, da je postal vaš tiran, vas snema z diktafonom, zalezuje, sliši glasove, ki jih ni, kar vidi namišljene moške v vaši postelji..? Od kje to, da si dovolite takšne zlorabe? Občutek imam, da postajate njegova rešiteljica, vendar tako ne bo šlo. On bo moral prevzeti odgovornost zase in za svoje izpade, si poiskati pomoč psihiatra in začasno, da se stvari umirijo sprejeti terapijo s tabletami. Gospa, ta zadeva je zelo resna.

In ob vsem tem začutim žalost, saj po vsem kar ste napisali, zelo težko najdem sočutje do vas. Kje je ta punčka, ki išče sočutje in ji ga svet ne da? Kdo bi ga že moral dati, pa ga ni zmogel? Veliko ranjenosti in bolečine kriči iz njenega otroškega sveta. Poiščite si pomoč (sami, zaradi sebe) in predelajte vse tisto, kar vas poganja v takšne odnose.

Pa vse dobro v prihodnje.

Sabina Stanovnik
spec. zakonske in družinske terapije
Midva-zakonski in družinski center
Osojnikova cesta 3, Ptuj
Tel: 030/333-009
e-mail: [email protected]

tvoj fant ima resne psihične težave…in projecira na tebe…

priporočam, da oddideš, kot si imela že v štartu..hotela si odditi in se spoznati…kaj imaš rada, kaj ne, kaj si misliš o tem in onem, kdo si in zakaj si tu…. to je zelo pomembno obodbje vsake ženske in mora ga preživeti sama v analiziranju, čutenju same sebe in itd….

ta moški te je samo premamil te zaslepil…te je hotel nategnit in naredil vse za to v resnici pa ima on strašne težave, ki jim ni kos, ampak za to nisi odgovorna ti, ampak on sam… ne moreš njega reševat, če še sama ne veš kako sebe…

zberi pogum, ne pusti se več manipulirat, ne laži si več, da bo boljše, da bo drugače, ne misli več, da moraš tu ostati, da si česa dovžna…. bodi svobodna…