Bolečina samomora
Pozdravljeni. Tukaj je forum namenjen ob izgubi ljubljene osebe. Zato tudi pišem. Koliko zgodb in koliko nekega trpljenja a hkrati tudi veliko potrpljenje in pomoč v stiski, vse to sem doživela ob prebiranju vaših iskrenih zgodb, katere ne morejo človeka pustiti hladne. Hvala vam.
Pišem tudi za to, ker sem pred dvema letoma izgubila mami. Vzela si je življenje. Hudo mi je vsak dan, toda skušam nekako preboleti, preživeti in dojeti resnico in pustiti, da gre življenje svojo pot naprej, kljub težavni in hudi izgubi in še težavnejšemu žalovanju….
Ker tudi za svojo šolo pišem o teji tematiki oz. soočenju in imam eno kratek intervju za svojce po samomoru bližnjega, bi bila Hvaležna komurkoli, ki je dajal oz. še daje podobno izkušnjo naprej, da me lahko kontaktira oz. piše tukaj ali na zasebno sporočilo, saj to so žalostne in boleče teme. Mogoče pa bo malo lažje, ali si pa samo mislim, da bo.. Tisti, ki ste to doživeli oz. to doživljate še zdaj, kakršnokoli izgubo, dobro veste, kako je bilo prej in kako je zdaj……Nekako tako.
Hvala vam že vnaprej.
Študentka Anya
Anja,
hvala da si se oglasila. Tema, ki jo boš poskusila obdelati v študijske namene je strašno boleča in hkrati neznana.
Želim ti, da ti dvojna naloga uspe: v študijske namene in predvsem v osebne – mogoče boš bližje odgovorom globoko v sebi.
Iz lastnih izkušenj vem, da raziskovalne naloge (seminarske, diplomske) daleč najbolje uspejo če pišeš o temi, ki jo poznaš iz lastnih izkušenj.
Neznansko žalostna a zelo življenjska tema.Neznansko žalostno, da jo osebno poznaš.
Veliko preveč žalujočih – upam, da bodo zbrali moč in ti posredovali svoje izkušnje ter s tem pomagali tebi, sebi, drugim.
Bila sem na točki ko sem načrtovala samomor.
Prisebnost mojih najbližjih, ki so me vzeli resno, me je rešila.
To je bilo mnogo let nazaj.
Če sedaj analiziram preteklost, je bilo to stanje na dnu preplet mnogih mnogih dejavnikov.
Od takrat sem doživela mnogo lepega. Bilo bi mi žal, če me takrat ne
bi “rešili”.
Prosim, kogarkoli, ki je doživel samomor bližnjega, če se mi lahko javi, če želi in mi piše na : [email protected] za pomoč pri delu za šolo.
Hvala.
Pozdrav.
Vem, da je težko o tem govoriti, ali pa ni dosti ljudi na tem forumu.
Ponovno bi prosila lepo, če bi mi kdo želel pomagati s svojo izkušnjo, ko je izgubil svojca zaradi samomora…za šolo..moj mejl: [email protected].
Hvala.
Lep vikend.
Samomorov je pri nas, žal ogromno. In veliko med nami, tudi jaz, imamo tako izkušnjo. Pa se nekako ne upamo, čeprav bi nam vsem zelo pomagalo, če bi se lahko razgovorili na tem forumu. Moj fant, naprimer, je naredil samomor že davno, davno tega. Ne morem opisat, čeprav vem še vedno vsako podrobnost o tem, kako sem izvedela, kaj so govorili, kako je bilo na pogrebu.
In, draga Anya, mogoče bi bil odziv večji, če bi ti povedala razlog, zakaj bi rada čimveč mnenj in stališč.
Princesa daisy, jaz sem Anyi odgovorila na vprašanja, ker sem tudi doživela samomor bližnjega. Dekle to potrebuje za diplomsko delo, tako, da sem ji jaz takoj z veseljem pomagala. Sem mnenja, da se je treba o tem pogovarjat. Vsi, ki ste meli podobno izkušnjo, se sami odločite, če boste pomagali dekletu, da ji odgovorite na njena vprašanja. Jaz pa vam lahko povem, da sem se za to odločila in mi ni žal, ker tudi sama vprašanja niso bila noben bav bav.
Pozdravljeni.
Hvala za vprašalnik, in za vsak izpolnjen vprašalnik, sem neizmerno HVALEŽNA.
Zakaj, ker to pišem za sebe (doživela sem mamin samomor) drugič za šolo in da komu mogoče 1% s tem mogoče pomagam, predvsem, da je lažje vsem, ki smo doživeli in ki to še doživljamo…ki pa vemo, po statistiki, je svojcev ogromno, a težko o tem govorijo, mogoče je lažje če pišejo, v tem primeru nek kratek vprašalnik.
Lep dan!
Anja
Pozdravljeni.
Vam poročam, da sem s majčkenimi težavami nekako skupaj spravila 22 anket, potrebovala bi jih 30, da bo nek mičken vzorec. Iščem še 8 anket in upam in verjamem, da nam bo skupaj uspelo, ker brez vaše pomoči ne bi šlo.
Hvala ponovno.
Moj mejl: [email protected]
Lep dan!
Pozdravljeni
Tudi jas,sem izgubila partnerja,ki je naredil samomor,ni mi lahko o tem pisati,teško pa mi je,ker ne vem kako to preživljajo moji otroci,ki so bežno tudi videli,prosim,če mi kdorkoli lahko pomaga na kakršenkoli naćin,bi bila zelo vesela,saj ne vem več niti sama kje bi začela,da bi otrokom pomagala prebroditi krizo,saj sem tudi sama v tem,a nekako se tolažim in znam z čustvi,toda ne vem kako in kam naj se obrnem za Moje otroke.