Pozdravljeni!

Zaradi različnih prepičanj, sva šla s partnerjem narazen. Prepričanja v smislu… vere (new age). Jaz sem naravoslovka, skeptična do vsega novega brez dokazov, verjamem v evolucijo… On je začel pred leti gledati na internetu videe, ki so navdihovali v smislu spoznavanja sebe, da smo vsi eno, kako ljubiti, popolna ljubezen, sprejemanje sveta, da kar vidimo je samo projekcija našega višjega jaza, razlaga sveta, drugih svetov, realnosti, drugih humanoidnih vrst na tem planetu… Vse skupaj pa je “govoril” medij, ki se je povezal z ETjem. Jaz tega nisem mogla sprejeti, zato me je pustil, češ da to ni prava ljubezen, da ga ne sprejemam. No… Naj poudarim, da sem ga sprejemala, zelo. Njegova sreča mi je bila tako pomembna, kot moja lastna. Brez pritiskov in usmerjanja k mojim ciljem, sem ga ljubila takega kot je bil. Pa vendar, teh vesoljcev nisem mogla sprejeti. Veza je trajala 6 let, res je, da sem bila do tega njegovega verovanja vedno malce nespoštljiva, zato se z menoj o tem ni kaj dosti pogovarjal. šele na koncu sem videla vse razsežnosti te njegove “vere”. Naj povem še, da bo še bolj delal na tem in skušal od tega živeti.
Zanima me… Kako se odvijajo take zgodbe? Kaj se zgodi z osebo, ki se spusti v tako življenje? kaj se zgodi s partnerjem, ki ne verjame v isto? ali to sploh kje funkcionira? Naj povem, da je veza zaključena in ni perspektive, da bova še skupaj. vendar me zanimajo nekatera vprašanja… Ali mi lahko napišete kaj več na to temo, prosim? Še vedno ga imam rada, še vedno me zanj skrbi. Čustvo je vzajemno, vendar se ne vidiva, saj sem tako želela sama, ker pri meni vzbuja upanje, da se bodo stvari porihtale. In ker ni perspektive, sem prekinila videvanje. Upam, da je smiselno, saj nisem vsega napisala, kako so najina življenja še preletena.
Hvala za odgovor.

pejtrah

Ne verjeti v to, kar verjame partner, je eno. Biti do njegove vere nespoštljiv, kot ste napisali, je nekaj povsem drugega. V tem primeru je bivši fant bil upravičeno prizadet in povsem logično, da ni hotel več govoriti o tem. Če bi se kdo posmehoval vašemu prepričanju, bi verjetno čutili zelo podobno. Če dodam, da je svetovnonazorsko prepričanje običajno eden od temeljev, na katerem se ujameta ali neujameta dva partnerja, vam kaj dosti več ne morem napisati. Na vaša ostala vprašanja ni nekih jasnih odgovorov. Načeloma je ob strpnosti možno vse. Zato bi si upal tvegati dvom, da sta se res razšla (samo) zaradi teh razlik. V vajinem odnosu je škripalo marsikaj, vi ste samo v tem našli razlog za prekinitev zveze. Verjamem, da so ti razlogi precej globlji. Kot tudi to, da boste težko ustvarili zadovoljujoč odnos z moškim brez vere v nekaj več kot le v zakonitosti in evolucijo. Za konec pa samo še to, da če so še vedno »vajina življenja prepletena«, potem z njim niste zaključili. Ste še vedno nekje vmes. Dokler se dokončno ne odločite, ne morete nikamor. In če vprašate mene, bolje idealistični newage, ki te vleče naprej, kot pa »pravilna« (ne)vera, ki te drži na mestu. Vaš bivši fant ima vizijo, ki je verjetno res malo idealistična, a ga vseeno polni in žene naprej. Kaj pa je vaša (duhovna) vizija?

Lepo vas pozdravljam