Pozdravljeni!

Bom kratka. V otroštvu se mi je dogajala spolna zloraba 6. let. V srednji šoli sem po internetu spoznala sedanjega moža. Imava leto in pol starega sinka in sva poročena. Poznava se tri leta. V samem začetku nisem bila zaljubljena vanj. Bil mi je opora ko je oče zbolel za rakom, ko mi je šlo v šoli slabo, skratka bil je svetla luč zame. Odločila sem se za otroka, da bo svet lepši zame in otroka ravno z njim, ki mi je pokazal svetle dni življenja. Imam jih 20 let on 30. Je prijazen, me spoštuje, mi pomaga.
V meni in mojem telesu pa se dogaja nekaj drugega. Čeprav živim kot bi imela 30 let, pogrešam zadnjih 10 tistih, ki so hkrati pred in za mano. Želim iti z kolegicami ven, želim si moškega moje starosti načina razmišljanja in zabave. Poleg tega me moti, da seksava samo takrat ko je on zato in to me moti. Ko si sama želim pa pravi da je utrujen. Zvečer gleda televizijo namesto da bi bil z mano. Ko sem mu v sms napisala zakaj si me ne želi več, mi je odgovoril da ne ve kaj je narobe z njim, kaj se dogaja da me pa prosi da naj še potrpim z njim, čeprav mu nisem omenila da hrepenim po drugem.
Mu naj povem kar sem napisala tu? Naj počakam in potrpim?
Občutim ga kot dobrega prijatelja.
Ko sem mu omenila da sem ga imela možnost prevarati pa ga nisem se mi je izjokal in rekel da me noče izgubiti- to je bilo v prvem letu poznanstva.
Kaj naj storim?

Hvala za vaše mnenje in lep pozdrav!

tteeaa

Pred leti v srednji šoli izgleda, da za vas odnosi še niso bili dovolj varni, da bi si dovolila iti v zvezo z nekom, v katerega bi se zaljubila. Zato ni nujno, da je pomembno dejstvo, da v partnerja takrat niste bili zaljubljeni. Zaljubljenost namreč ni potreben pogoj za kasnejši zadovoljujoč odnos. V tem smislu brskanje po preteklosti nima kaj dosti koristi. Pametneje bi se bilo osredotočiti na vajin odnos zdaj. Odkritost v tem primeru je nujna, če želite resnično kaj rešiti. Vendar to ne pomeni, da je kar treba odkrito govoriti o vseh vaših nagibih in skritih (?) željah, ker bi to lahko pomenilo samo vaše »čiščenje« in nepotrebno bremenjenje vajinega odnosa. Odkritost zaenkrat torej omejite na vajin odnos in sebe v njem. O tem, kaj vam manjka v vajinem odnosu, kaj vas skrbi, česa si želite,…Se mi pa zdi, da se morate še pred temi pogovori v miru odločiti, če je ta moški sploh tisti, s katerim si želite in predstavljate preživeti svoje življenje. Brez neke privlačnosti, ki presega prijateljstvo, bo to verjetno precej težko. Ker ste bili v otroštvu spolno zlorabljeni, je to zanesljivo pustilo močne posledice. Vaš »sistem« privlačnosti in stopanja v odnose je zato skoraj zagotovo precej drugačen. To bi bilo modro upoštevati pri vaših odločitvah. Lahkih in enostavnih rešitev v življenju že tako ni, za vas bo verjetno vse skupaj še malo bolj komplicirano in težko.

Če si sploh še želite biti z njim, potem bi vam priporočil, da si poiščeta strokovno pomoč. Če pa si ne, s partnerjem nima smisla ostajati, ker si on ne predstavlja življenja brez vas. Z njim ostanite, če si ga vi ne brez njega. Odločate se najprej zase. Vsaka drugačna odločitev ne bo zdržala in boste spet na začetku.

Lepo vas pozdravljam