V tem času,ki prihaja,ki je za marsikoga še težji,ko se razvije nešteto čustev in smo morda še bolj ranljivi in za vse,ki ste morda sredi množice osamljeni,ko se nam utrnejo solze za vso bolečino,ki jo nosimo v sebi preko celega leta,prav vsem želim miru,blagostanja in dobrohotnosti in vsem nam mamicam,ki imamo zvezdice.male dušice,ki utripajo na nebu,naj nam bo dano usmiljenje in moč,da čim lepše preživimo te dni…
Vsem mamicam tople pozdrave,našim dušicam pa koše poljubčkov,kjerkoli že ste..

Ja, meni je v decembru vedno najhuje. To je bil mesec, ko sem zvedela, kako hudo narobe je z mojo Nikito, mesec, ko se je rodila, mesec, ko je umrla. Ves december je povezan s tem. In zato ga tako težko prenašam, ves ta blišč, hitenje, poudarjanje praznikov… potem pa še novoletna voščila, ki se mi zdijo tako bedasta in patetična. Sploh ne vem, zakaj mi ljudje, s katerimi sicer nimam več stikov, sploh še pošiljajo novoletne voščilnice. Toliko bolj boli, ko berem kakšne puhle besede, ki jih napišejo ravno tisti, ki nimajo niti najmanjšega pojma, kako se počutim in kako hudo mi je…
Nataša hvala za lepe besede. Za tvoje ne dvomim, da so iskreno izrečene :)))

Vse lepo vam želim tudi jaz, veliko poguma, optimizma in iskric v očeh, kljub bolečini za našimi malimi otročki, ki so odšli prehitro.Čas mineva in življenje gre naprej, le poti so bolj ali manj ovinkaste!
Vse lepo moji mali angeli, lepo praznovanje, pa pošlite kakšno snežinko zame.

škratek

Letos bodo prvic po dolgem casu imeli prazniki spet del svojega smisla. Prvic po dolgem casu bomo okrasili smrekico in prvic po dolgem casu imeli darila, morda celo napisali nekaj malega cestitk (prijateljev je ostalo tako malo, da jih bom naredila kar sama).

Tezko sem se pripravila do tega, da sem nekaj dni nazaj okrasila dnevno sobo. Ko pa sem videla veselje in zanimanje na obrazu svoje drugorojenke, sem vedela, da ji moram pokazati, da so ti dnevi, ki prihajajo lahko tudi lepi, pa ceprav moje drage zvezdice ne bo z nami tukaj in zdaj.

Vsem nam zelim mirne dneve, naj minejo tako, kot si vsak zase najbolj zeli, z druzbo ali brez, s smrekico ali brez, z darili ali pa z iskrenim objemom in s stiskom roke. Tistega kar si najbolj zelimo, ne bomo dobili, morda pa kaj drugega…kar se caka na nas.

Ne vem kaj me vedno znova in znova prinese na ta forum, ker potem jokam, razmišljam, mogoče je to kakšen dan ko ne znam ceniti tega, kar imam. Sama sem sicer mama treh otrok s prvim sva sicer imela probleme ko se je rodil in se je dva dni boril za življenje na oddelku za intenzivno nego, ampak če to primerjam z vašimi žalostnimi usodami ni primerjave. Spoštujem vas in ne morem si pomagat, da ne bi potihem prav vsaki izmed vas v teh dneh zaželela, da vam življenje vsaj malo prizanese, da se vam izpolni vsaj kakšna želja, da kar se da shajate s tem pompoznim decembrom, ki je vse prej kot to, tistim ki se trudite zanositi naj vam uspe, tistim ki žalujete naj v svoji žalosti najdete vsaj malo utehe. Naši prazniki so sicer z jelko in darili tudi vendar samo za najbližje. Mogoče me je pripeljalo sem, ker smo šli včeraj k sorodnikom, nesli darilo za nečaka, vendar smo potem z njegovo mamico obe jokali, ker je ravno na Sv. veče začela krvaveti in splavila. BILO JE RAVNO NA ZAČETKU AMPAK SE JE VESELILA, DA SE BODO POVEČALI ŠE ZA ENGA ČLANA. Pa še tri letna punčka od sestrične se bori že tretji teden z zahbtno bakterijo stanje se spreminja iz ure v uro. Jaz osebno pristopim do osebe v takšnih težkih trenutkih, ampak me potem žge in žge…..ob takih trenutkih mi je potem tudi težko pristopit s svojimi otroci, ker si za vsakega želim da bi bil srečen Vsak dan se posebej zahvalim da nas je še vseh pet.