Pišem vam ker upam, da mi bo lahko kdo kako pomagal ali mi vsaj dal kakšen nasvet glede moje težave oz problema. Pred kratkim sva se razšla s punco katero imam zelo rad, in sedaj bi rad vse popravil da bi jo lahko dobil nazaj. Vem da tega nemorem zahtevat od nje saj ima svoje zivljenje in se sama odloča kako bo zivela ter s kom bo.

Problem je pa sledeč. Ko sem imel 18 let sem prvic imel spolne odnose s takratnjo punco, ta spolni odnos pa je bil zame prava polomija saj mi je rekla da sem najslabsi v spolnem odnosu, to me je zelo prizadelo in od takrat naprej sem pri spolnem odnosu zelo zadrzan, veliko stvari me zanima, veliko novih stvari bi rad poskusil, vendar tega nemorem povedat nobenemu, niti svoji lastni punci. Ko sva s sedanjo punco zacela hodit, to je bilo pred skoraj tremi leti je bilo vse super, počutil sem se varnega, srecen sem bil in upal sem da bom lahko koncno povedal eni osebi kaj si zelim, Vendar do tega trenutka ni nikoli prišlo, prevec sem se bal da njej to nebi bilo vsec in zato se ji nisem nikoli zaupal. Po nekaj casa ko sva bila skupaj sem zacel obiskovat online chat. na tem chatu sem spoznal dekleta, katera so bila pripravljena se samozadovoljevat prek chata. Nikoli se nisem z nobeno dobil, niti pomislil nisem na to, vedel sem da delam narobe ampak nevem zakaj nisem tega prenehal in se zaupal moji punci. Bila sva tudi na terapiji zaradi tega. Po tej terapiji je bilo bolše, nisem vec obiskoval chatov, vendar sem pred kratkim spet obiskal chat. Punca je seveda to odkrila in sva se razsla.

To pa tudi ni vse. V otroštu sem zelo trpel. Imam zelo strogega očeta in vedno sem moral delat, čas sem lahko imel le za šolo. Nikoli nisem smel nikamor it, saj sem moral doma delat. Za vsako stvar ki sem jo naredil narobe me je pretepal, zaupat se nisem mogel niti svoji mami, ker se je tudi ona bala očeta da bo spet ponorel in me spet pretepel. Časa nisem imel niti za prijatelje. Karkoli je bilo narobe sem bil tepen, zato pa sem drzal vedno vse probleme v sebi, nikomur se nisem izpovedal, saj sem se bal očeta. Tudi v osnovni soli sem bil vedno pod pritiskom in strahom, večkrat so me pretepali starejsi ucenci, učitelji so seveda drzali z njimi in se delali da se ni nic zgodilo, celo nekateri ucitelji so me poniževali in primerjali z nekaterimi živali.

Po tisti terapiji sem se počutil bolše in sem punci obljubil, da nikoli vec nebom tega storil, vendar sem. Zelo mi je zal da sem to delal, saj sem s temi moji dejajni povzročil veliko bolečino moji punci, izgubil sem njeno zaupanje, vse sem izbugil za kar sem zivel. Trenutno nimam vec volje do zivljenja. Sedaj sem star že 23 let, končno se lahko doma izpovem staršem, samo se vedno ni tistega obcutka vrednote pri starsih, se vedno razmisljam da sem lahko kadar koli spet tepen, se vedno se bojim lastnega očeta, to pa bi sedaj res končno popravil, saj le na tak način lahko zazivim normalno.

Najbol pa kar me muči je to, da si želim spet pridobit zaupanje svoje punce in da me bo lahko nekoč imela spet rada.Spet bi rad bil z njo, saj jo imam zelo rad. To pa bi rad storil zdaj!!!
Rad bi se spremenil, začel delat stvari ki me veselijo, nocem vec živet v brezdelju, hocem da bom nekaj ustvarjal, nekaj kar me veseli in na kar bom ponosen.

Tako da vas naproša če mi lahko v trenutni situaciji lahko kakorkoli pomagate, če mogoče poznate kakšen način terapije ki bi mi koristil.

Zelo se veselim vašega odgovora in se vam že v naprej lepo zahvaljujem.

Pozdravljeni!

Vaša zgodba je polna bolečine, strahu, jeze, negotovosti… Cel koktajl občutkov, ki vihrajo v vas in vas razmetavajo po vesolju, vi pa iščete le trdna tla, na katera bi lahko stopili.

Seveda razloge za ta občutja lahko najdemo v vašem otroštvu in fizični ter čustveni zlorabi, ki ste ju doživljali. Takrat ste v telo zapisali sliko o sebi: nisem vreden ljubezni, nisem dovolj dober, kriv sem za vse tegobe sveta, bolje bi bilo, ko ne bi obstojal, moja občutja nikogar ne zanimajo, saj nisem vreden, da bi se kdo zanimal zame, mi stal ob strani. Bili ste sami, v nemirni otroški duši pa se je bohotil strah… Iskali ste le miren kotiček, kjer bi bil prostor tudi za vas, iskali ste ljubezen, potrditev.

Vse to ste iskali tudi pri dekletu, ki pa vam potrditve ni bila zmožna dati; spet ste bili zavrnjeni v vsem svojem bitu… A človek išče naprej! Spoznali ste novo dekle, do katere pa niste mogli biti do konca iskreni, saj vas je ovijal strah pred ponovno zavrnitvijo, neželenostjo, ne biti dovolj dober, primeren, vreden ljubezni. Potešitev ste iskali drugje – tam, kjer ste lahko vsaj za trenutek začutili nasprotno, pa čeprav je bilo le zaigrano.

Ponosna sem na vas, da ste poiskali pomoč! Ponosna sem tudi na vaše dekle, da vam je pri tem stala ob strani. Predvidevam, da sta skupaj obiskovala terapevta. Morda sta s terapijami le prehitro zaključila. Ne vem, koliko sta lahko začela razvijati iskren odnos med vama, koliko ste lahko izgubili strahu, ki vas preplavlja na vsakem koraku. Ta občutja ne moremo kar izbrisati, saj so se v otroštvu globoko zasidrala v nas. Vprašanje je tudi, koliko se svojih občutij sploh zavedate, saj vam v otroštvu ni bilo dovoljeno čutiti.

Zdaj ni čas za obup! V vas kar vre volja do življenja, do osebne rasti, do graditve krasnega odnosa z nekom, ki vas bo končno razumel, vas začutil, vam dal potrditve, na katere čakate že celo življenje. To osebo ste že našli in verjamem, da boste spet našli pravo pot do nje. Potem pa bosta skupaj nadaljevala že lepo zastavljeno pot. Morda res ne bi bila odveč tudi strokovna pomoč, verjamem pa, da vam bo uspelo!

Vesela bom vašega odziva. Srečno!

Maja Fabjan
Inštitut Logos Vitae

[email protected]
040 212 209 Cerknica
040 212 208 Ljubljana