Pozdravljeni,
Pišem vam, ker mi naenkrat ni jasno, kaj se je zgodilo z menoj.
Pred dobrim letom me je mož prevaral. Lahko si predstavljate, kaj vse sem doživljala, kaj je preživljal najin odnos, kako sem bila na tleh. Podoživljala sem vsak dan, vsako minuto vse, kar se mi je dogajalo. Bili so momenti, ko sem bila totalno na tleh, bili pa so tudi trenutki, ko sem bila močna. Včasih sem mislila, da ne bom zmogla več. Dvomi, sumičenja, bolečina, skratka naporno je bilo to. Imela sva visoke vzpone in padce.
So bili momenti, ko sva se razumela super, pa so bili momenti, ko sva razčiščevala situacije, ki so bile in je bolelo, bilo en kup obtožb, joka kričanja, bolečine… Ni minila minuta, da ne bi mislila, se bala, kaj dela, kaj mi je naredil, kaj dela ona, ki je njegova sodelavka. Živo sem si predstavljala, da mogoče kje skupaj tičita, vem, bilo je bolano. Še težje, ko na začetku. Prebrala sem ogromno knjig. Prej zanje nisem imela nikoli časa, potem pa sem našla smisel v psiholoških knjigah. Moram reči, da sem se ogromno naučila, spoznala.. A kljub temu je bila kriza, kriza, kriza.
Prejšnji petek pa se je kar nekaj premaknilo v meni. Nehala sem premišljevati, kaj dela, ali mi je zvest. Kot da bi mi en kamen padel s srca. Postalo mi je lažje. Kar naenkrat sem začutila, da mu lahko zaupam. Ne rečem, spomnim se, bolečine pa več ni!!! Kaj je nastalo zdaj to, ne vem. To, kar sem se trudila od samega začetka, kar sem poskušala, brala v knjigah, delala na sebi, mi pred tem ni pomagalo. Zdaj pa mi je lažje, nekako verjamem, ne mislim bolano non stop in moža ne obtožujem več. Pa je tudi on postal prijaznejši, pozornejši. Tudi otroka sta postala bolj sproščena. Je to normalno? Po enem letu in parih mesecih?

LP, Andreja

Spoštovana gospa Andreja!

Veselim se z vami, da ste končno lahko umirili svoje srce in dušo. Prevara zakonca je namreč zelo boleče občutje, ki v nas vnese strah, ponižanje, nevrednost, neželenost, bolečino, jezo… Postavljajo se vprašanja o zaupanju, v nas se naseli nemir, ki mu ni konca. Kot bi se ponovno postavili na začetek odnosa, ki pa vendar ni enak prvemu začetku, saj sta do danes skupaj premostila marsikatero oviro, skupaj sta rasla in odnos razvijala. Danes sta drugi osebi, kot pa sta bila na začetku vajinega odnosa, zato morata začeti z novega nivoja. Je pa tu tudi izkušnja prevaranosti in nezaupanja, ko ne veš več, če lahko zaupaš…

Normalno je, da ste potrebovali čas. Najprej ste morali raziskati svojo dušo in svoje želje, hotenja. Mogoče ste morali najprej spoznati sebe in svoj intimni svet. Takrat šele ste se lahko umirili. Spet ste lahko začeli poslušati sebe. In zavrtelo se je čarobno kolo – umiril se je tudi mož, umirili so se otroci in prišel je čas za nadaljevanje vaše zgodbe.

V vsakem odnosu pridejo preizkušnje; take ali drugačne, s katerimi pa lahko tudi rastemo in naše odnose še poglabljamo. Koliko pozitivnega bosta vidva lahko našla v tej prevari, koliko močnejša bosta lahko prav zaradi nje? Je pa seveda pred vama še veliko pogovorov, ki bodo zdaj, ko ste se vsi umirili, lahko bolj konstruktivni. Verjetno boste potrebovali veliko potrditev in priznanj s strani vašega moža, a zgodbo lahko odvijata naprej. Veliko sreče vama želim pri tem!

Maja Fabjan
Inštitut Logos Vitae

[email protected]
040 212 209 Cerknica
040 212 208 Ljubljana