Drugo mnenje
Je že kdo šel po drugo mnenje? Kje se to sploh ureja? Kako? Kaj vse potrebuješ?
Gre se za to, da je otroku postavljena diagnoza nepojasnjena encefalopatija. Nevrolog je predlagal da gremo po drugo mnenje (ki ga postavijo v tujini) in nas s tem čisto šokiral. Nimam pojma, kako se zadeve sedaj lotiti. tako da bomo veseli vsake pomoči,namiga v bistvu česarkoli.
Hvala D.
Pozdravljena,
glede tvojega vprašanja sem na netu našla tole povezavo, kjer je kar nekaj informacij:
http://www.viva.si/clanek.asp?id=2556
Upam, da sem vsaj malo pomagala.
Dalijaaa,
zakaj vam je nevrolog to predlagal? Obstajajo določene metode in raziskave, ki se lahko opravijo v tujini tudi na predlog slovenskega zdravnika.
Pri hšeri je bilo narejenih že ogromno preiskav. Od magnetne resonance, CT, biopsija mišice, razne preiskave krvi, glede na vse izvide (nekaj časa je imela sum na mitohondrijsko bolezen in tudi vitaminski kokteil, po ukinitvi le tega je stanje nespremenjeno) ji ne zna postavit diagnoze. Za kakršno koli “zdravljenje” oz diagnosticiranje v tujini se ni odločil, ker ne ve kam bi jo poslal. V glavnem se mi zdi kot da smo čisto na začetku oz še na slabšem. Hči ima cp, V. stopnje. Pomagati ji po mnenju našega sedanjega nevrologa ne moremo (razen terapevtsa obravnava…, kar ni posebno učinkovito). Tako da za njih v bistvu (kolikor sem razumela) diagnoza itak ni ne vem koliko pomembna, važno da je otrok hudo prizadet in ne more tega in tega….
Kljub mnenju naših dr. da se ne da nič naredit, razen te podporne obravnave(fth, delovna terapija, logoped…), bi mogoče ob odkritju prave diagnoze lahko tudi bolj konkretno pomagali deklici. kako, s čim, na kakšen način nimam pojma, ker sem daleč od medicinske izobrazbe.
čedalje bolj pa se mi zdi da pri tako bolnih otrocih več ali manj vsi “obupajo”. Potem pa ostane na starših, ali se s tem “sprijazniš” ali pa iščeš naprej.
Sem pa sedaj že tudi ugotovila kako priti do drugega mnenja.
Samo to bi povedala, da pravzaprav se uradno drugemu mnenju nikoli ne reče drugo mnenje, saj stroškov za drugo mnenje kot tako zavarovalnica ne povrne. Gre za dodatno diagnostiko v primerih, ko so možnosti diagnostike pri nas izčrpane ali pa za preiskave, ki jih pri nas ne delajo. Zato vsi tisti, ki želijo dobiti dejansko drugo mnenje (ob že postavljeni diagnozi pri nas, pa v to ne zaupajo ali z njo niso zadovoljni), od zavarovalnice ne bodo dobili povrnjenih stroškov.
Dalijaaaa,
se strinjam s T:
Nekoč je obstjala neka ustanova, kjer si prinesel vse izvide in ob plačilu dobil drugo mnenje. Nisem pa sigurna, če ustanova še obstaja. Mnogi starši se posložujejo tudi “drugega mnenja” preko interneta (mnogi zdravniki v tujini odgovorijo na vsako vprašanja.
Da je ti. drugo mnenje samoplačniško sem ugotovila, ja. Kljub vsemu me zanima (pri tako “kompleksni, nepoznani…” bolezni, kot jo ima hči), če bomo imeli kaj od tega, razen stroškov.
Ga. Petra, morda veste preko katerih internetnih strani, bi lahko prišli do “drugega mnenja” od zdravnikov iz tujine.
Hvala.
dalijaaa,
starši, ki jih poznam, so pač brskali po netu in pisali zdravnikom. Nič kaj bolj podrobnega ne vem.
Poznam tudi starše, ki so si pridobili drugo mnenje preko ustanove (za katero ne vem, če še obstaja). Nekateri so bili zadovoljni, drugi pa razočarani.
Zdi se mi zdelo pomembno, da si pred kakršnim koli korakom nekako definiramo naša pričakovanja.
Pravica do zdravljenja v tujini
Kdo je upravičen do zdravljenja v tujini
Do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev so upravičene zavarovane osebe v primeru, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in če je z zdravljenjem oz. pregledom v drugi državi možno utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oz. preprečiti nadaljnje slabšanje.
Kje vložiti vlogo
Zahteva za napotitev na zdravljenje v tujini vloži zavarovana oseba oz. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec pri Direkciji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana.
Postopek odobritve zdravljenja v tujini
Za odločanje o napotitvi na zdravljenje v tujino je pristojen imenovani zdravnik Zavoda. Pred izdajo odločbe glede navedene pravice Direkcija Zavoda pridobi mnenje ustrezne klinike oz. inštituta. Ob upoštevanju navedenega mnenja ter na podlagi zdravstvene dokumentacije in morebitnega osebnega pregleda zavarovane osebe, pristojni imenovani zdravnik Zavoda z odločbo odloči o napotitvi na zdravljenje v tujino.
Če imenovani zdravnik zavarovano osebo napoti na zdravljenje v tujino, z odločbo odloči tudi o predvidenem trajanju zdravljenja (če je to na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije mogoče), o upravičenosti do spremstva, najprimernejšemu načinu prevoza in o zdravstvenem zavodu oziroma izvajalcu v tujini, kjer bo zdravljenje opravljeno.
Če je na zdravljenje napoten otrok do 18. leta starosti, ima na potovanju in med zdravljenjem pravico do spremstva.
Območna enota Zavoda po končanem zdravljenju oz. po opravljenem pregledu na podlagi poročila o višini nastalih potnih stroškov zavarovani osebi le-te povrne. V primeru, če zavarovana oseba pred začetkom zdravljenja zahteva akontacijo stroškov, le-te izplača območna enota Zavoda, dokončen obračun pa opravi območna enota Zavoda po končanem zdravljenju.
Če se zavarovana oseba z odločbo imenovanega zdravnika Zavoda ne strinja, ima možnost, da se v roku 5 delovnih dni od vročitve odločbe pritoži. O pritožbi odloča zdravstvena komisija Zavoda.
Pravna podlaga
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS. št. 72/06 ZVZZ-UPB3, 114/06 ZUTPG, 91/07, 71/08, 76/08)
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/03, 35/03, 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06, 33/08, 71/08)
Vloga in priloge
Pisni vlogi je potrebno priložiti:
– morebitno medicinsko dokumentacijo glede zdravljenja, s katero razpolaga zavarovana oseba
– morebitno razpoložljivo dokumentacijo tuje zdravstvene ustanove
– v primeru povračila stroškov pa odpustnico o zdravljenju ter račune izdane s strani izvajalca v tujini, kjer se je zavarovana oseba zdravila
Vloga za napotitev na zdravljenje, pregled ali preiskavo v tujino.doc
Upravna taksa
Takse prosto.
Predvideni rok za odločitev
Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o svoji odločitvi imenovani zdravnik izda odločbo, najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.
Več o dostopnosti do zdravstvenih storitev v državah članicah Evropske unije si lahko preberete na spletnih straneh Evropske komisije.
Tole je kopirano iz strani ZZZSja. Če bi morda še kdo kdaj potreboval te vrste informacij.
Poanta je v poimenovanju- drugo mnenje je samoplačniško (očitno te najprej pošljejo tako :(( ), dodatna diagnostikapa gre preko zavarovalnice.
Jaz bi tu le vprašala, kako pa se preiskave razlikujejo v tujini? Sploh, če se specifično osredotočim na preiskave možganskih poškodb (navajate, da ima hči CP), jih niti v Londonu, kjeer so med najboljšimi specialisti pediatri, pač ne ‘definirajo’. Mislim povedati, brez vsake medicinske izobrazbe, kot praviš, je dejstvo, da možgani niso raziskani še do te mere, da bi se dalo te hude poškodbe (CP,…) ZDRAVITI.
Tudi če je znano, kaj je povzročilo poškodbo možganov, ne obstaja zdravilo ali metoda, po kateri bi bilo stanje ozdravljivo. Zato pa to ni bolezen, ampak stanje. In terapije so zares vse, kar lahko otroku ponudite v pomoč, s čimer lahko zdrave dele možganov naučite prevzeti vsaj nekatere funkcije, ki jih poškodovani deli ne zmorejo. To je praktično edini trening možganov.
Zbodlo me je še vaše mnenje, da se ostali starši enostavno sprijaznijo. Samo razumevanje cerebralne paralize nas privede do tega, da tako je. Znanstveniki tu še niso odkrili tople vode. Zato je sprejemanje otroka takšnega, kot je, največ, kar lahko storimo mi. Nekateri sprejmejo prej, drugi kasneje, a ti otroci, tudi z najtežjo poškodbo, čutijo starše in njihova čustva. Z nesprejemanjem otrok dobi le sporočilo, da ni dovolj dober za njih, da je zaradi svojega stanja koga onesrečil in to je za otroka najhuje, ne to, da ne veste, zakaj je tak.
Da se starši sprijaznijo z otrokovim stanjem in ga imajo radi takšnega kot je in so z njim srečni prav tako, kot če bi bil otrok popolnoma normalen, je največ, kar otroku lahko daste. S tem bo otrok prejel srečo, samozavest in veselje od ljudi, ki mu bodo celo življenje pomenili največ. Tako se v krogu najbližjih ne bo počutil manjvrednega, celo prav poseben bo, v pozitivnem smislu.
Zgoraj ste že dobili vprašanje, kaj pričakujete od drugega mnenja. To je tudi moje vprašanje. Pri nekom, ki ima zdravstvene težave okoli neštetih operacij, je to čisto drugačna situacija kot pa pri CP.
Z lepimi željami,
M.
Kaj je cp mi je jasno . Ni pa mi jasno, kako je možno otroku, človeku brez pojasnjene diagnoze, napovedati, da se njegove bolezni ne da ZDRAVITI (ne ozdraviti). Punčka je preživela že veliko, tako da se mi zdi fer od nas (staršev) da ji poskušamo pomagati max kar se da. In ker pri nas ne znajo, gremo drugam. Nimam kakšnih visokih pričakovanj. Upam na korekten odnos zdravnikov, strokovno obravnavo in mnenje. Če pa izvemo kaj “novega” s čimer ji lahko pomagamo do bolj kvalitetnega življenja, bomo zelo vesel. Če ne pač vemo, da smo naredili vse kar se narediti da. Najlažje je reči (po mojem mnenju) ne da se pomagat, pač tako je. Veliko težje je biti “siten” in iskati pomoč (pa ni važno kakšno).
Napisala bom še to, da ne boste mislili, da se sedaj “ubadamo” samo z drugim mnenjem in čakamo “čudežno ozdravitev”. S hčero se normalno ukvarjamo, hodimo na nfth, delavno, k logopedinji… Vendar že napr. terapevtke pač enostavno nekaterih stvari “ne znajo”, ker ima mala toliko problemov. Saj po drugi strani mi je to čisto “normalno”, Slovenija je majhna, otrok s težavami, kot jih ima hči je zelo malo, in je logično da ni pravih strokovnjakov. v večjih državah je to verjetno drugače (predvidevam).
Lep pozdrav.