Pozdravljeni!
S fantom sva skupaj 7 let. Že moja mama se je name precej drla v otroštvu in zato me kar elektrika zmrazi, če se kdo name dere. Ironija je, da sem tudi jaz velikokrat zgubila nadzor nad sabo, ko me je na primer kdaj fant močno razjezil. Predvsem me hudo jezi, če se za mano dere v stilu”pospravi to!”, “zakaj so tle cunje!”, “oo, vse je svinsk”, “kje je prometna?” itd. Ko se tako nagravžno zadere name, me zapopade tak bes, da bi se najraje jokala. Včasih sem se začela dreti na njega naj se neha dreti name. Sedaj sem mu že prarkrat rekla, da če se še enkrat name zadere, ne grem tja in tja ali karkoli pač. Že leta torej ne znava komunicirati med sabo. On je izraziti negativec in se lahko trudi ampak ko bo stresna situacija, bo odreagiral grobo, zadirčno, s povzdignjenim glasom. Naj povem, da se do nikogar drugega ne dere, niti do domačih niti do prijateljev, do nikogar. Samo do mene. Vem, da sem na začetku naredila napako ko mu nisem takoj postavila meje pri dretju in ker sem izgubila nadzor ko se je name drl. Če bi šlo od začetka, bi vedela kako ukrepati. Enostavno bi bila tiho, dokler ne bi dojel. Sedaj pa…Nobenega spoštovanja ni več…Spolnosti ni več…Glede nikakršne stvari se več ne moreva dogovoriti, ker vse slej ko prej rezultira v povzdignjenem glasu.

Področja, kjer se jaz ne morem kontrolirati: Če ga na primer vprašam, kam greva na dopust, reče, da ne ve in da naj dam mir, da se zdaj o tem ne bo pogovarjal ker gleda TV. Potem ga kasneje vprašam in spet isto, reče, da nima denarja ali pa reče neko abnormalno idejo, ki je neuresničnljiva. Ko mu ne morem do živega, ko ne morem komunicirati z njim, ko se počutim, da se pogovarjam z nekom, ki sploh nima svoje volje, ki je odsoten… In če sem slabe volje, tudi jaz povzgidnem glas, halo, a se lahko zmeniva prosim. Naj povem, da pospravlja zelo malo, skoz vidi da je vse umazano, nikoli nič ne predlaga (izleta), vedno je utrujen in zmatran in skoz hoče samo k njegovi mami na kosilo. To je vse. Nimava otrok, ampak ne vem, če si sploh še želim biti z njim. Razlog da nisem že prej nehala z njim je, da sem vedno analizirala in se spraševala ali nisem jaz kriva za vse. Kot rečeno, tudi jaz sem impulzivna, ampak sem sicer vesela in razigrana. Malenkosti mi ne predstavljajo težav, njemu pa.

Sicer je v redu fant. Pošten, ne popiva, varčen (še preveč), razgledan in izobražen.

Vem, da sem zmedena, vsak namig po čemerkoli bo dobrodošla luč iz tega labirinta.

Brodolomka

Oba s fantov očitno prihajata z družin, kjer so se jeza, razočaranje in nezadovoljstvo sproščali z dretjem. Poleg tega izgleda, da je vaš fant »navajen« poniževanja ženske (njegove matere), ki se ga je naučil od svojega očeta. To so torej vzorci, ki sta jih prinesla s sabo v odnos. O tem ne kaže več kaj dosti pisati, na tem forumu je bilo že skoraj vse napisano. Ni torej tako pomembno vprašanje, zakaj sta taka, precej bolj pomembno je, kaj bosta naredila, da ne bosta več. Ko se na nekoga deremo, smo s tem nasilni in sogovornika ponižujemo. Vaš fant tega očitno ne sprevidi. Povsem enako velja tudi za vas, ko vas odnese zaradi fantovega vedenja. Napisali ste, da ste z njim zato, ker mislite, da ste morda vi krivi za vse. Enako ste mislili tudi doma, ko sta se starša drla na vas. Sta že imela razlog, nekaj ste že naredili, da ste si zaslužili dretje. Naj vam zelo naravnost napišem, da vi NISTE BILI čisto nič krivi, da so se starši drli na vas. Čisto z ničemer si tega niste zaslužili. Povsem enako NISTE čisto nič krivi zato, da se vaš fant dere na vas. Starši so imeli resen problem, precej podobnega ima vaš fant. In kadar se vi derete nanj, ga imate tudi vi. Saj si tudi fant ne zasluži vašega dretja, pa naj počne karkoli. Dretje je nasilje in poniževanje! Za klicajem ni več nobenega »ampak« ali »toda«.

Če ste s fantom res samo zaradi tega, ker mislite, da ste kriva za vse, potem ga lahko kar mirno zapustite. Vendar ga ne morete. Zakaj? Ker vam počne praktično isto, kar so vam počeli doma. Fant hodi na kosilo k mami in se s tem drži doma. Vaše »kosilo« je, ko dobite porcijo dretja od fanta in ko se sami zderete nanj. Še domov vam ni treba iti, »dom« kar sam pride k vam. Kaj lahko storite, kje je rešitev, zakaj ste v odnosu s tem in takim fantom? Staršem se niste mogli postaviti po robu, enostavno ste morali trpeti to dretje, saj kot otrok niste imeli kam. Bili ste jim prepuščena na milost in nemilost. Ob tem fantu imate priložnost, da začutite moč, da vam tega res ni treba več trpeti. Da spoznate, da si zaslužite spoštovanje in da vam ni treba več prenašati tega nasilja in poniževanja. Ker zdaj NISTE VEČ OTROK in lahko poskrbite zase in preživite sami. Kaj sploh pomeni postaviti se zase? To ne pomeni, da se derete nazaj, saj potem med vama ni čisto nobene razlike. To tudi ne pomeni, da se odmaknete in ga kaznujete z molkom, kot se vam je zapisalo »da bi morali že zdavnaj narediti«. Kaznovanje z umikom in molkom je huda oblika čustvenega izsiljevanja. Postaviti se zase torej ne pomeni postaviti se proti fantu, vračati milo za drago. Pomeni samo to, kar povedo besede – postaviti se zase. Ostati torej spoštljiv in dostojanstven ne glede na to, kaj počne fant. Biti jezen, jezo pokazati, se postaviti zase, vendar ne vpiti nazaj. Odločno a umirjeno povedati, česa ne dovolite več in kaj od fanta pričakujete. Točno ob tem fantu se lahko tega naučite. Ker dokler se ne boste, vas bodo ljudje z dretjem povsem razorožili in vam še naprej nalagali krivdo ter manipulirali z vami. Druga plat te vaše odločnosti bi bil tudi jasno postavljen ultimat: ali – ali. Vso pravice imate namreč iz tega odnosa tudi oditi. Ni vam treba prenašati tega, kar vam počne fant. Ampak kako bi, ko je »sicer v redu fant. Pošten, ne popiva, varčen (še preveč), razgledan in izobražen.« Ko berem podobne stavke vsakič začutim toliko jeze. Vašemu fantu se sanja ne o poštenosti, vsaj do svoje partnerke ne. Lahko, da je razgledan in izobražen, ampak mu vse to ne pomaga kaj dosti, da je glede odnosov obtičal v prvem razredu osemletke. Ni varčen, ampak je skopuški. Z vsem spoštovanjem do vaše stiske in dobrih namenov, ampak ali ni čudno, v kaj vse se ljudje prepričamo, samo zato, da nam ni treba nič narediti?! Poskrbite zase, najdite pot do tega, kar si zaslužite. Če se vam bo fant pridružil na tej poti, prav, drugače se boste pač morali znajti sami. Spremeniti ga namreč ne morete. Lahko pa sebe. Začnite že danes.

Lepo vas pozdravljam