Prosim za mnenja, kaj bi vi storili. Ponovno. Nikakor se ne premaknem iz mesta.

Z možem ne gre. Je alkoholik – pijan vsak dan. Pijan je do te mere, da težko govori in se opoteka in pada. Otroke ne tepe ali kaj podobnega, jim pa teži. Mene tudi udari – takrat ko ni pre-pijan seveda.

Zelo rada bi šla pa se ne morem odločiti.
– Dohodek imam tako slab, da ne morem niti v najemniško stanovanje, kaj šele, da kaj kupim.
– Grozi mi (mož), da bodo otroci itak pri njemu, ker bo že dobil odvetnika, ki mu bo to uredil.
– Grozi mi, da če bodo otroci dodeljeni meni v skrbništvo, jih bo odpeljal iz države.
– Bojim se, da tudi, če tega ne bo storil, da bo ves čas težil, nagajal, šuntal otroke, da me bodo še zasovražili.
– Živimo v hiši njegovih staršev, ki sta na moji strani in ga podita na zdravljenje, ko pa se začneva pogovarjati, da bom jaz šla, pa stopijo na njegovo stran, češ, da bodo otroci pri njih.
– Bojim se celo za tisti dan ali vikend, ko bi otroci bili pri njemu, da jih bo popolnoma izsekiral, ali pa bodo imeli prometno nesrečo, saj jih tudi pijan vozi okrog, če mu to ne preprečim.
– Pijan se igra z njimi, da se vedno kdo kam udari.
– Imela sem ga rada, zdaj pa vidim, da ne čutim nič več. Samo želim, da me pusti pri miru.
– Kako naj zaščitim otroke pred njim in kam naj gremo? Za varno hišo vem, pa se bojim, da bo preveč zaznamovala otroke.
– In seveda, vedno, ko jih bo odpeljal, da se družijo, ne bom vedela, kam jih je odpeljal in ali sploh pridejo nazaj in ali bodo živi.
Kaj je bolje? Da smo tu in sem vsaj zraven, ko je pijan, ali da gremo stran in so otroci prepuščeni sami sebi z manijakom?

ker se obnaša tako, kot bi bil nor. Ne ve, kaj govori, govori nepovezane stvari, brez smisla, ima izbruhe jeze, da je že po hiši vse razbil. Udaril je tudi že svojega očeta in skakal proti mami. V glavnem, kdo jih bo zaščitil? kako bo ob ločitvi? Ali kdo pogleda kakšen oče je, kaj vse počne, preden se komu kaj hudega zgodi?

Pozdravljeni!

Z vsem sočutjem do vaše stiske in težke situacije, v kateri ste se znašli, je moj odgovor in nasvet lahko samo eden. Pojdite proč skupaj z otroci in to čim prej! Mož se brez zdravljenja verjetno nikoli več ne bo pobral.

Glede pomisleka, da bodo vaši otroci »zaznamovani«, če boste šli v varno hišo, bi vas samo opozoril, da so vaši otroci že globoko zaznamovani. In bodo vsak dan vašega čakanja in vztrajanja v za njih povsem nemogočih razmerah bolj zaznamovani. Če boste odšli in poskrbeli zase in svoje otroke, bo to za otroke začetek morebitnega okrevanja, začetek upanja, da bodo morda lahko kdaj opravili s to svojo zaznamovanostjo in si izborili boljše življenje, kot ga imate vi. Za ostala vaša vprašanja bi na splošno napisal, da so bolj izgovori oziroma opravičilo, da nič ne naredite. Nobeno sodišče ne bo otrok prisodilo tako težkemu alkoholiku in nasilnežu. En starš ne more otrok naščuvat proti drugemu, otroci vse vedo. Če vas bodo zasovražili, boste zato »zaslužni« izključno sami. S tem, ko jih ne odpeljete iz tega nemogočega okolja, ste na zelo dobri poti, da vas bodo res. O vaših otrocih ne morejo odločati moževi starši, zakaj je sploh pomembno, kaj si mislijo o tem. Po morebitni ločitvi bo mož pač dobil otroke, samo če bo trezen. Če jih bo dobil, se seveda še vedno otrokom lahko včasih kaj slabega zgodi, ampak zdaj se jim to dogaja vsak dan. Če boste z otroci uspeli vzpostaviti varen in zaupen odnos, vam bodo povedali, kaj se jim dogaja. Potem boste že vedeli, kaj ukreniti.

Spoštovana gospa, ob vsem razumevanjem za vašo stisko, ostaja dejstvo, da ste dolžni poskrbeti zase in za svoje otroke. Če vam je zase postalo že precej vseeno, vam ne sme zaradi otrok. Zato začnite delati na pripravah za odhod. Moža in njegove starše pustite njihovim težavam, vi začnite reševati svoje. Prosite in iščite pomoč povsod, kjer jo lahko dobite. Kje so vaši prijatelji, sorodniki? Center za socialno delo vam je dolžan pomagati. V varni hiši boste dobili vsaj navodila, nasvete in podporo. Glede groženj je pravi naslov policija. Vendar se zavedajte, da vam vsi lahko le pomagajo in svetujejo. Vse, ampak ČISTO VSE bistvene korake pa boste morali na koncu narediti sami. Nihče jih namreč ne more namesto vas. Zato čim prej začnite korakati. Vsak dan vsaj en korak in nekoč vam bo uspelo. Samo poguma, samospoštovanja in vztrajnosti se morate naučiti. Za to nikoli ni prepozno. Srečno!

Bolje kot je povedal g. Gašperlin se ne bi dalo povedat.

To, kar njegovi starši v bistvu počnejo, je podpiranje alkoholizma. Če bi bili “normalni”(pojem je relativen, zato sem ga dal med narekovaje), bi ga že zdavnaj odslovili in vrgli na cesto. Naj se sliši kruto, ampak alkoholika boš samo zgrda spravil na zdravljenje, zlepa nikoli. Ultimat: “Strezni se, uredi se in ko boš postal dober očka in dober mož, lahko spet živiš pri nas” se meni ne zdi niti malo nerazumen.

Imam pa občutek, da ga oni s svojimi čustvenimi izsiljevanji in manipulacijami sami dajejo slab občutek, zaradi katerega se napije. Tistile “so na moji strani, ampak, ko boš šla, se postavijo na njegovo stran”, mi je strašansko sumljiv, piko na i pa doda “češ, da bodo otroci pri njih”. To sta dve izmed tipičnih lastnosti t.i. “nevrotikov”, da spreminjajo stališča in kriterije, tako, kot jim prija in da si radi “prisvajajo”, tudi otroke kot “njihove”. Hiša je njihova in to je močan adut v njihovih rokah. Moji starši bi že bili česa takšnega sposobni, so pa itak navadni buzeratorji, čustveno izsiljevanje pa jim tudi gre odlično od rok. Zaradi tega sem se v otroštvu velikokrat slabo počutil in pojma nimaš, kako “fina” zadeva je alkohol.

Če boš malo razmislila, ti bo hitro jasno, na čigavi strani so – so predvsem na svoji strani in očitno imajo glede tvojih otrok neke ambicije, ki pa ti jih (še) niso povedali. Evo, daj malce razmisli, no … zakaj ne bi alkoholika odslovili in bi vi skupaj živeli mirno življenje, s čimer bi vajinim otrokom in svojim vnukom omogočili bistveno lepše otroštvo? In če boš šla, bodo otroci ostali pri njih, to so kar sami vnaprej določili (ja ja, seveda, sodišče jim bo veselo prikimalo in otroke dodelilo očetu, malo morgen) in alhkoholik in CELO NASILNEŽ prav tako ostane pri njih. Sicer ga bodo še vedno silili na zdravljenje, sicer z 0% uspešnostjo, ampak to očitno ni nikomur preveč mar, kajne? Torej, kaj bodo s tem dosegli? Otrokom bodo vzeli mamo. In ob (razumni) predpostavki, da si vsaj malo, če ne dosti boljša od njega, kje ti tukaj vidiš kakšno korist za svoje otroke?

Meni tukaj nekaj močno smrdi.

Kar pa se ločitve tiče, še na kratko. Če predpostavimo, da je to res, kar si zapisala, stvar je taka, da ti mi tukaj sicer verjamemo na besedo, sodišče pa ti ne bo. Tam bo treba zadevo dokazati. Nasilje in vožnja pod vplivom alkohola sta resni zadevi, a sodišče bo hotelo za neko trditev dokaz. Če mu je policija vozniško že odvzela ali je celo pijan povzročil prometno nesrečo, je lahko to sodišče zelo močan argument, da skrbništvo dodeli v celoti tebi ali celo prepove stike. No, jaz nisem pravnik, a vem, da sodišče ne bo kar tako verjelo vsega, kar jim nekdo natrosi. Na njegove starše pa nikar ne računaj, oni te tudi na sodišču zagotovo ne bodo podprli, lahko se zgodi, da bodo celo lagali ali zanikali nasilje in alkohol, ker imajo očitno ene druge ambicije.

Ja, vsi imate prav. A njegovi starši so že bratovi bivši ženi hoteli kar vzet otroka – ni bila “sposobna” po njihovo. In tašča je šla na CSD, da bi kar sama vzgajala vnuka. To mi je tašča sama povedala. Ji ni uspelo, zdaj vem, da tudi ne gre tako, a mislim, da bodo moža silili, da mi čimbolj oddaljujejo vsi skupja otroke. Kaj se jim bo zgodilo, ko bo v petek jih odpeljal in se v soboto napil, je pa vprašanje. Nihče ne bo vedel, da je pijan, CSD ga vem, da ne bo šel preverjat, v petek je pa bil trezen in mu nisem mogla zavrniti otrok. Strah, da jih odpelje v drugo državo je zelo upravičen, saj je drugje živel in ima tam celo mrežo in to same slabe ljudi. Mene je v vse to pripeljala neverjetna naivnost, ki mi sploh ni jasno, kako sem bila taka. Obljubljal vse mogoče, pil je že prej, a me je imel rad in se drugače vedel in vse obljubil-jaz pa trapa vse verjela. Z ljubleznijo je vse mogoče…
No danes je prišel ob dveh popoldne – od včraj zvečer, prejle pa se je prebudil. Samo čakam kdaj bo priletel sem, da naj grem dol iz njegovega arčunalnika.
V glavnem , tule gor sem že veliko zgodb prebrala in čeprav je izgovor, pa menim, da če greva narazen, bo on imel vsaj stike in v tistem času menen ne bo z mojima sončkoma.. To je realnost.Sama bosta z njim pa čeprav le dva dni naenkrat. Zelo sem bila neumna zdaj pa smo v taki situaciji. Ko bi me vsaj pred 7 leti kdo dal veliko brco in me zbudil iz sanj o “veliki ljubezni”..

Pozdravljena!

Tudi jaz sem imela podobne težave – ločila sem se od alkoholika in sem se bala, kako bo z otrokoma, ko bosta pri očetu.

Predlagam, da že na sodišču ob razvezi zahtevaš oziroma daš pogoj, da so otroci lahko pri očetu – bivšem možu samo, če je trezen. Da imaš pravico odkloniti bivanje otrok pri njem, če je pijan. Na CSD se dogovori, da te bodo pri tej zahtevi podprli. In bodi neusmiljena. Otrok ne puščaj pri pijancu.

Glede brce pa – ne čakaj na druge, sama si jo daj – odrasla ženska si – vzemi svoje življenje v svoje roke.

Jaz sem to storila in glej:

osem let po ločitvi – bivši mož ne pije in se je spravil v red, dobro sodelujeva pri vzgoji otrok, ima redne stike z njimi, redno plačuje preživnino in je pripravljen pomagati.

Ko sem se ločevala, je vse zgledalo zelo obupno. Zdaj pa je neprimerno boljše kot prej.

lp

pozdravljena!

Ko sem prebirala tvojo zgodbo se mi je spet zavrtel film nazaj.Naj te opogumim in hkrati potolažim,zato ti bom povedala svojo zgodbo.Tudi jaz sem imela opravka z alkoholikom,potem ko sem postala vdova me je v najbolj občutljivem obdobju mojega življenja ,nevem kako našel prikriti alkoholik,mi obljubljal gradove v oblakih prisegal da me ljubi,celo tako daleč me je prepričal da sem se poročila in imava sedaj tri leta staro hčerko.Takoj ko sem rodila pa je pokazal svoj pravi obraz.Ni bilo več dneva da ne bi bil totalka,psihično nasilje se je stopnjevalo iz dneva v dan dokler mi ni počil film in sem si rekla sedaj pa dovolj ,meni to ni potrebno in sem storila kar bi morala že zdavmaj.Ob prvem nasledjem psihičnem napadu sem poklicala policijo,ti so ga odpeljali dogodki potem pa se odvijajo sami.Takoj so obveščeni na socialnem,sledi prepoved približevanja in tako naprej.Tudi moj je bil na zdravljenju ampak vse skupaj ni zaleglo.Bila so naporna leta vendar mi je uspelo in ni mi žal.Še to,vmes sem zbolela za rakom na rodilih,prestala dve težki operaciji,leto dni kemoterapij,vse sem prestala in ena moja znanka mi je v novoletnem voščilu napisala naslednje:srečno v letu 2009,in da bi še dolgo uživale v IDILI KI STE SI JO USTVARILE!Še poduk,če si sama ne boš pomagala ti ne bo nihče.Karse pa tiče otrok je ni institucije ki bi otroka dala pijancu,zdenarjem pa se uredi samo od sebe,samo vedeti moraš kaj hočeš in ti bo tudi uspelo.

Lep pozdrav!

Pozdravlejna!
Tudi jaz sem prebrala to zgodbo in tudi meni se je čas zavrtel nazaj.Nazaj v tisti boleči čas.
Sem otrok staršev alkoholikov.Sprva sta pila oba,nato po rojstvu moje sestre samo še oče in oče ga pije še danes.
10 let je minilo,od kar sem zapustila “dom”,in še danes slišim kričanje,jok,tepež,poniževanje,psihično zlorabo,….
Moje otroštvo je bil ena sama katastrofa,in ta katastrofa me spremlja še sedaj in me vedno bo.
Zato draga mamica,pomisli,kakšne posledice bosta imela med drugim tudi otročka.Čeprav se vama zdi ,da mogoče pa otroci ne vidijo,ne slišijo,ne čutijo,…,vam z lastnih izkušenj povem,da še več vidijo,slišijo in čutijo,kakor si lahko mislimo.
LP

oh ja…kako žalostno…se podpišem pod 2sončka…kajti sama sem otrok alkoholika…in kdor tega ni doživel si niti prestavljati ne more kako psihično nasilje je to..”pa saj ne vidi”je v sobi…Je v sobi ja…pa vendar tudi onadva ne vesta da čepi v najtemnejšem kotu svoje sobe..z rokami glavo tišči med kolena….solze polzijo po obrazu…njegovi kriki se itak izgubljajo med vso to norijo…
tako malo..v razmislek…bom pisala zase….
otrok pri 4ih letih…na kolenih prosi za življenje svoje mamice…ko je le ta samo še sopla…izprosila sem ga…Tako sem prosila mami naj ga zapusti sicer bom sama pobegnila v gozd in me ne bo nazaj….so bile besede ki so ji nekako dale misliti…Starši…če res mislite da vaš otrok ne ve kaj se dogaja…Se hudo motite….in če mislite da to nanj nima nikakršnega vpliva…slepite edino le sebe…
Če že zaradi sebe ne bi naredili nič…naredite korak nprej vsaj zaradi otrok….

HOJLA,TUDI SAMA IMAM IMAM SLABE IZKUŠNJE Z ALKOHOLIKOM IN NE VEM VEČ KAM NAJ SE OBRNEM-VEČ,ŽIVIVA V OBČINSKEM STANOVANJU KI JE MOJE NA MENE PISANA POGODBA IMAVA 4LETA STAREGA SINČKA,VSE PRAVICE SO MOJE A NOBEDEN NIČ NE MORE NE OBČINA NE SOCIALNA VSI PRAVIJO DOGOVORITA SE DA NAJ ZAPUSTI STANOVANJE ON PA TEGA NE ŽELI,KER NIMA KAM ITI CENTRI PA MU NISO DOLŽNI POMAGATI ENOSTAVNO NE VEM VEČ PSIHIČNO SEM ČISTO NA DNU STARA PA SEM 28 LET,NE VEM KAJ NAJ STORIM?KO JE POLICIJA GA ODPELJALA JE BOLO REČENO DA BO DOBIL PREPOVED PA NIČ OD TEGA DRUGI DAN GA JE POLICAJ PRIPELJAL K MENI IN REKEL DA NIMA KAM IN DA NAJ POKLIČEM ČE BO KAJ

XXXL

Karkoli bi vam na tole odgovoril, ne bi bilo zanesljivo. Morda vam bodo lahko pomagali ostali obiskovalci foruma. Vsekakor pa vam predlagam, da si poiščete zanesljiv nasvet pri odvetniku.

Lepo vas pozdravljam

Jaz sem imela enak primer,policija odredi prepoved približevanja,ki ga lahko tudi podaljšaš,natu pa podaš kazensko ovadbo zaradi nasilništva.Lahko me kontaktiraš jutri dopoldan.Priporočala bi ti da se obrneš na Beli obroč slovenije.

Pozdravljeni,

obrnite se na Center za socialno delo – zagotovo vam bodo pomagali…

obstaja možnost varne hiše za vas in otroka, kjer vam pomagajo, da se finančno osamosvojite in si nato lahko vzamete svoje stanovanje, kamor on ne bo imel vstopa.

Za njega pa ne skrbite – za začetek bo šel najverjetneje na zdravljenje, če se bo dobro odločil, potem pa si bo poiskal primerno pomoč na kakšnem centru ali društvu, ki pomaga ljudem z njegovimi problemi, da se osamosvoji tudi on.

Imate pa še eno možnost, ki pa je napornejša: da si počasi ustvarite toliko ekonomske varnosti, da se preprosto preselite v kakšno majhno garsonjerco, vstran od njega, njega pa prepustite njemu samemu, da se znajde.

Predvsem morate vedeti, da zanj niste odgovorni, pa čeprav je oče vašega otroka – bi bilo idealno, da bi oče dobro funkcioniral – še najbolje za otroka, s tem da je sedaj še pomembneje, da zaščitite otroka in sebe – ko boste varna tudi vi, bo otrok čutil še toliko več varnosti, kajti otrok se čuti varnega tudi toliko, koliko ve, da se mamici nič takšnega ne bo zgodilo, da bi lahko ostal brez nje ali pa tudi, da bi mama sicer kako trpela. Iz tega vidika poskusite tudi sebe postaviti na prvo mesto in se zaščitite, da bo otrok lahko čutil pravo varnost.

Ne vem od kod ste in kakšne so situacije v varni hiši na vašem področju – vem pa da je ena varna hiša (mislim da je privatna, a mora Center za socialno delo sigurno vedeti zanjo), ki je blizu centra Maribora in trenutno nimajo polno zapolnjenih kapacitet. Pozanimajte se!

Veliko poguma vam želim in odločnost, da greste korak po korak proti boljšemu,

Srečno,

Sončnica

Pozdravljeni.

Običajno ne pišem oziroma ne govorim o takih tegobah vendar me zvija v želodcu in morem nekomu poovedati da si olajšam dušo, pa četudi popolnim neznancem.

Stara sem 22 let in živim pri starših. Alkohol ima pri nas doma dolgo dediščino vendar se zadeve nikoli ni obravnavalo kot problem. Starši od vedno pijejo ampak vedno v normalnih dozah, vendar opažam zadnjih 5 let se zadeve spreminjajo. Oče je dobra duša in zelo ga imam rada, vendar kadar pije, bodisi 2 dcl ali cel liter postane neznosen in mislim da me psihično muči. dobesedno se spravi name in ne neha dokler se ne umaknem v svoj kot jokat.
Nekega dne sem prepovedala alkohol v hiši in je bilo za par mesecev mir, vendar potem sta me obtožila da pretiravam in da jih težim. celo lastna mati, ki jo oče isto muči se nemore odpovedat 2m kapljicam. Pozna težavo ampak me ne posluša in me ne upošteva. Nervira me njihova brezbrižnost do mene. Očetu nikoli ne bom ustrezala. Nikoli ni zadovoljen. Moram pa poudarit da jim nikoli nisem povzročala težav. Delam, hodim na fax , uspešna sem na vseh področjih ki se jih lotim, vendar NE kar jaz naredim s sabo je drek in jaz sem drek (citiram očeta). Psihično sem totalno izmučena in težava je v tem da očeta načeloma spoštujem in mi veliko pomeni njegovo mnenje (ko je trezen). Ampak kako nihče ne vidi kako zelo me srce boli? Lastni starši?

Draga Krč!

Čimprej do diplome in čimprej se odseli. Do takrat pa si vzemi pravico, da doma zliješ vsak alkohol stran.

To je najslabša vrsta pijancev, taki ki pijejo manj, občasno, na skrivaj doma. Če je nekdo kronik in se trikrat na teden zvrne v jarek, je vsem jasno, kako je z njim, da je pijanec. Če pa nekdo pije samo občasno, npr ob vikendih ali če pije prikrito, doma, ga nihče ne vidi v zares hudo pijanem stanju, in v glavnem še uspe v življenju nekako funkcionirat, potem ljudje sploh nimajo pojma, da je pijanec.

Nasploh je naša družba čisto preveč tolerantna do alkohola. Brezbrižnost staršev – to je en od znakov, da so pijanci – se zanimajo le še zase, alko ima prednost pred odnosi. Ne znajo več biti normalno sočutni do bližnjega. Zaupaj sebi, ti dobro čutiš, da pijeta preveč.

Krč,

najprej vas obveščam, da g. Gašperlin, moderator te teme, ne sodeluje več s posvetovalnico.

Povsem razumljivo in upravičeno ste jezni, razočarani in napeti zavoljo dolgoletnih krivic, ki ste jih kot otrok bili deležni v družini. Tudi to je krivično, da se starša raje kot sebi in družini predajata alkoholu, ki jima obenem vodi in »megli« življenji. V zasvojenosti človek izgubi vsakršen stik s seboj in zato tudi z otrokom. Pri zlorabi substanc je zadaj vedno težka zgodba. Toda, če želimo doseči samospoštovanje, dostojanstvo in mir, je potrebno za to prevzeti vso odgovornost in pokazati dejanja z vztrajnostjo.

Da ne boste nekoč vi nadaljevali z zasvojenostjo, ste se kot odrasla oseba odločili poskrbeti zase in ste zato v tej zgodbi najpomembnejša. Da je temu tako kažejo vaše zmožnosti: pri 22 letih prenašate stisko celotne družine, socialno ste zase poskrbeli, počutite se uspešna na marsikaterem področju. Toda če grem korak globje, bi predpostavil, da pravzaprav delate iz nekakšne prisile veliko več, kot je to sploh potrebno. Če to obrnemo v vprašanje, koliko se zaradi občutka krivde, manjvrednosti in zavrženosti še vedno počutite, da se morate staršem, predvsem očetu, z delom dokazovati da ste vredna spoštovanja, ljubezni, sočutja. Koliko za to navidezno uspešnostjo sedi globoka negotovost in strah? Zakaj ni dovolj že to, da ste v redu kot ste?

Da boste dosegli dovolj miru za normalno funkcioniranje, sta vsaj dva pogoja: da si starša poiščeta strokovno pomoč in prenehata s poniževanjem, vi pa si poiščete lastno stanovanje in lastno socialno mrežo. Najbrž vam predlog vzbuja težka čutenja strahu, krivde, vendar je to pričakovano. Spoznati je potrebno, da vam kot otroku ni potrebno skrbeti za starše. Obstaja veliko ustanov in oblik pomoči za stisko staršev, tega vam res ni potrebno jemati nase. Pričnite skrbeti zase, sprejmite, da ste čisto ok kot ste in niste nič krivi za stisko družine. Nikakor ne.

Potrebna bo odločitev in pripravljenost na spremembe. Ste zelo mladi, zato izkoristite svojo energijo in čas najprej za svojo varnost in mir. Namreč, težko je pričakovati, da vas bosta zasvojena starša pričela spoštovati in z vami priti v stik kar tako. Ne, ker se mora ta stari sistem pričeti najprej majati, da pride do občutenja krize in s tem zdržati. Priti mora do globlje spremembe, sicer bo ponavljanje stiske za vse samo še slabše. Ko vam bo pri vsem tem težko, se lahko vedno obrnete po varen odnos, ki mu zaupate, če ne gre drugače, kar po strokovno pomoč.

Vedno obstaja nekdo, ki bo tam za nas, le da moramo tudi mi sami pokazati, da smo pripravljeni poskrbeti zase in pomoč poiskati.

Veliko miru, odločnosti in vere vase.

Alkoholika imeti pod isto streho,pa naj bodo to starši ali mož je primerljivo s Peklom na Zemlji.
Če ni rešitve,ni načina,ki bi alkoholika za vedno streznil,je edino,pravilno to,da odideš ti z otrokoma.Boš imela vsaj mir in otrokoma boš prišparala nasilje,tako fizično,kot psihično.
Pojdi proč od njega zaradi sebe in otrok.Ne obremenjuj se s tem,kam bo letala ta tašča,ki še za sina ni znala poskrbet kot treba,ne da bi za dva vnuka.Grožnja je sredstvo za vcepiti strah v ljudi.Ne pokaži tega,ker potem si po malem oplela.
Razmišljaš prav,samo nisi še skoncentrirala moči v sebi,da prekineš zakon,ki to sploh ni.
Srečno!