Sem mama 7 letnega sina, ki hodi v 2. razred. Ko sem bila na govorilnih urah ga je učiteljica zelo pohvalila da veliko ve, da je bister, da zelo dobro sodeluje pri pogovoru, da se rad pogovarja o novih stvareh, da ima odličen besedni zaklad. Uglavnem da je zelo bister in kar se znanja tiče da je ok. Velik problem pa se začne pri njegovem obnašanju, disciplini, marljivosti, upoštevanju pravil, pisanju v zvezek (vaje – grafomotorika),tam pa je živa katastrofa. Vse lepo in prav dokler se pogovarjajo, ko pa je treba kaj v zvezek napisati pa je problem, Se mu na da, se pregovarja da on ne bi, kar napiše napiše zelo grdo se noče nič potruditi,stalno nekaj skprašuje, si poje in tudi zavriska, moti druge.Ne dvigne roke, ko želi kaj povedati. Nikoli ni pri miru, stalno miga z nogami, je tako ali drugače v gibanju. Uglavnem je moteč, se ne ozira na pravila, ima nizko koncentracijo. Tudi doma je stalno v gibanju, vedno nekaj sprašuje, ga veliko stvari zanima a ne bi rekla da je moteč. Sprašujem se če je otok hiperaktiven ali napačno vzgojen – razvajen.

Mamca,

lahko je oboje. Lahko pa je res hiperaktiven. Sta bila že kje na kakšnih pregledih?

Ne še nikjer nisva bila na pregledih. Mnenje pediatrinje in učiteljice je, da ne potrebuje strokovne pomoči.

Mamca,

kaj pa menite vi? Očitno vam otrokovo vedenje predstavlja težavo – zato bi bilo smiselno razmišljati o pregledu npr. psihologa, defektologa ali pedopsihiatra.

V bistvu zame otrokovo vedenje ne predstavlja težave. Moti predvesem učiteljico. Na govorilnih urah mi pripoveduje o tem, da se mu ne da delati in da je moteč. Doma z otrokom shajam brez posebnih težav. Že od rojstva je zelo živahen in smo se nanj navadili oz. prilagodili. Učiteljica ni predlagla pregleda pri psihologu.

Lp. mamca

Mamca 2,

učiteljico vprašajte kaj pričakuje? Ali je mnenja, da se naj z otrokom le pogovorita ali kaj?

To je lahko klasična motnja današnjih otrok, ki se jim ne ljubi delati ničesar, kjer je potreben trud, ki ga niso voljni vložiti. Če ga nekaj zanima, ni problema, da bi sledil in delal in bil koncentriran tudi dlje kot eno uro skupaj. Če pa ga ne zanima in se mu ne ljubi, pa odklanja vsakršno delo. Če je tudi doma navajen delati samo to, kar sam hoče, je odgovor na dlani. Fanta pač niste navadili, da je kdaj v življenju potrebno početi tudi stvari, ki nas ravno ne veselijo najbolj. Ali ima domače zadolžitve, ki jih mora opraviti vsak dan? Ali pa mu doma ničesar ni potrebno opraviti ali pa se vnedogled pregovarja za vsako, tudi najmanjšo stvar? Morda vi tega ne občutite kot problem, ker vam je normalno, da stvari delate namesto njega. učiteljica pa zahteva, da opravi stvari, ki mu trenutno ne dišijo. Razmislite.

Spoštovani/a Frca,

Se zelo strinjam z vami. Smo to sedaj tudi mi ugotovili. Otrok je zelo razvajen. Mu poiskušamo tudi doma naložiti neke zadolžitve. Od rojstva naprej (bil je nedonošenček) je imel težave z zdravjen in smo ga razvadili. Nikoli ni imel nobenih zadolžitev.

Hvala za vaše mnenje. Dobili smo še eno potrditev, da moramo starši drugače ravnati.