Pozdravljeni!
Ne dolgo nazaj sem se soočila z enim velikim problemom, ki se je vlekel že predolgo,…zadeva je pa taka
Bila sva skupaj 4 leta,…najdu je eno drugo,..5 let starejšo,..s katero je fural pol leta,..vse v redu, problem pa nastane,,..njo je cele pol leta varal,..z mano,,..jaz se seveda mu nisem mogla odrečt, bila sem še vedno prizadeta,.. rada ga imam,.
Tako se je vleklo po leta,..on ji je lagal, se na skrivaj z mano dobival,..mi pošiljal smse da še vedno pogosto name misli, da še vedno nima razčiščeno v glavi glede naju,..
Ni se mogel odločit, zato sem jaz naredila konec,..povedala sem njej,…vse kaj se dogaja, kdaj,kako,..bila je prizadeta,..razumljivo,…ON,..ON, pa me ozmerjal s prasico, kurbo,..z vsem samo z žensko ne,..od takrat je minilo 2 meseca,..ne o njej niti o njemu ne duha ne sluha,…JAZ pa še vedno razmišljam o njemu,..kot da je edini,..ne morem ga pregnati iz svojih misli,..čeprav vem, da si me ne zasluži,.pa mi srce govori drugače!!!
zelo dobrodošel nasvet,…hvala!!!

Aljči

Tisto, čemur vi rečete »srce« bo še naprej »govorilo« svoje, dokler ne boste zmogli bolj »slišati«, kaj v resnici govori in razumeti, zakaj to »govori« in kaj v resnici sploh išče. Nekajkrat sem na tem forumu že napisal navidez povsem nerazumljivo dejstvo, da so nam partnerji privlačni tudi (če ne predvsem?) zato, ker ob njih doživljamo podobne boleče izkušnje in čustva, kot smo jih doma ob svojih starših. Zato je res, da partnerja ne morete pozabiti zaradi lepih stvari, ki sta jih doživljala, še bolj pa je res, da ga ne morete zaradi »slabih« stvari. Se veliko motim, da je sicer bolelo vsakič, ko vas je prevaral, užalil, ponižal,…, vendar ste se ob vsem tem počutili zelo živo, čutenja so kar divjala v vas. Je to ta občutek živosti, polnosti, ki ga pogrešate? Ali res pogrešate partnerja, ki se je tako neodgovorno in poniževalno obnašal do vas? Kaj bi ostalo v vašem »srcu«, če bi pozabili na partnerja, kako bi se spoprijeli s praznino, ki bi ostala?

Bistveno lažje mi je pisati o tem, zakaj in od kod je tako. Precej slabše mi gre od rok, ko gre za nasvete. Še tega vam ne morem s popolno gotovostjo svetovati, da s tem moškim prekinite čisto vse stike. Sploh ne bi bilo presenečenje, če bi se naenkrat spet prikazal in vam začel obljubljati gradove v oblakih. Zakaj vam niti te prekinitve stikov ne morem svetovati? Ker izgleda, da se lekcije, ki bi se je morali naučiti ob tem moškem, niste naučili do konca. Nekaj poglavij iz te lekcije je, da si nikakor ne zaslužite tako poniževalnega odnosa, da si moškega ne rabite deliti z drugo, da vas nekdo, ki tako dela z vami, nikakor ne more imeti rad, itd. Dokler ne boste osvojili teh lekcij, se vam bodo podobne stvari dogajale pri naslednjem moškem.

»Srce« je že prav poslušati in razumeti, kaj nam sporoča. To pa še ne pomeni, da ga moramo vedno ubogati in mu slediti. Imamo namreč tudi pamet. Če smo sposobni slišati oboje, »srce« in pamet, potem se bomo v življenju tudi bolje znašli. Umetnost je najti samo pravo ravnotežje med njima. Te umetnosti pa se mora učiti vsak sam, vsak dan znova, nasveti drugih pa so včasih bolj v napoto kot v korist.

Lepo vas pozdravljam

Ja, ja to je neke vrste odvisnost, ko si odvisen od te odvisnosti in misli nanj, se za to sovražiš in kuješ tistega ki te je najglobje prizadel povzdiguješ.
Tudi meni je moj očitno tako všeč, ker ima do mene podoben odnos kot moja starša. Obupno!
Pa težko da prideš ven. Jaz že nisem. Ne verjamem, da bom kdaj. Ker nekatere stvari se v človeku očitno zakoreninijo.

Ta tvoj te nikoli ni imel rad, tisto kar je počel, je počel, da si je sam bildal ego, pa da je imel kaj za poseksat. Čisto enostavno. Izkoriščal te je podolgem in počez.
Ampak saj ni verjetno problem v tem, da se ti tega ne zavedaš, ampak ti HOČEŠ sanjat in živeti to in tako, kot si si ustvarila v sanjah. Če nimaš teh sanj, se ne čutiš, se ti zdi življenje prazno.
Pa pusti vse to. Prvo moraš vedeti, da lahko dobiš od soljudi spoštovanje samo takrat, ko se tudi sam ceniš. Ko si in veš da si NEKDO.
Si zdrava?
Imaš topel dom?
Imaš dovolj denarja za preživetje?
Imaš vse zakar si lahko srečna in zadovoljna.
Vzami si knjige, to vedno svetujem, ker sem sama tudi tako počela, čitaj in vedi, da čas zdravi vse rane.
Kakšno leto boš sigurno potrebovala. Vsaj jaz sem. Da nisem NONSTOP mislila nanj. Seveda pa sem šla nazaj takoj, čeprav sem bila že dovolj močna in že imela kaj drugega v glavi. Neka sila. Temu pravim usoda (ali iskanje znanega mi okolja, odnosov).

Je pa res hudo, ko te nekdo pusti zaradi druge, ko te odvrže kot popisan list. Hvala Bogu tega nisem (še?) nikoli doživela, ampak to bi me pa čisto ubilo. Koliko se poznam, bi mu šla s ključi pošobat avto, gume bi mu uničevala in ne vem kaj še vse. Ko ga šiša. Vsaj fajn bi mi bilo v svoji bedi in bi si delala neke cilje. Saj vem, to je nek začaran krog, pa bedno je tudi, ampak ali ni še bolj bedno nekoga do kraja izničit, razvrednotit, pa se dret na koncu še nanj da je kurba ipd. Ni hujšega kot takšni konci.
A sveta ni konec. Pusti si čas za žalovanje. Sploh nisi edina, ki se ji je kaj takšnega pripetilo. Meni se zdi to čisto normalno in tudi zdravo, da si malo sam in dodelaš reči, se pobiraš in pobereš. Kogar konec veze ne prizadene, ni ljubil ali imel rad druge osebe. Ne glede na to zakaj je šel par narazen. To pa ti tako vse pove.

Najhujše mi je pa tu ko čitam ta forum spoznanje, da je ženska ženski največji volk. Le kje sem živela, ko sem verjela in mislila, da pa ženske stopimo skupaj?!

Draga Michelle,

vsak si pod “stopiti skupaj” prestavlja svoje.

Jaz naprimer si pod tem predstavljam da stopimo skupaj
vsak s svojim mnenjem, pogledi, stališči, čustvi in izkušnjami,
in si jih podelimo, seveda na kultiviran način.

Zdi se mi pa da ima večina žensk fikcijo da to pomeni:
misliti isto in fiksati po drugih.

Se motim?

Stopiti skupaj? Po mojem to pomeni, da stopimo v akcijah skupaj, ne pa v teoriji. Zakaj ženska ženske ne spoštuje?
Kolikor vidim, je v večini neka zloba. Če gre eni bolje, so zlobne.
Če gre slabše, so posmehljive in žaljive. Če je lepša ali uspešnejša, najdejo tisoč razlogov zakaj ni vse tako kot deluje. Če je grša ali manj uspešna, se je izogibajo, da se ne nalezejo ali kaj?
In to varanje, npr. Je že res, da prevara mož, moški, partner. Ampak ljubica vendar VE, da ima ženo, ali že kakšno drugo. Zakaj moškega ne postavi direktno pred dejstvo: dragi, če želiš z menoj začeti, se prvo
loči. Pred tem nobene diskusije in nobenih zadev med nama!
Ne pa da dopuščajo te igre in se celo režijo.
Vsaka ženska, čisto vsaka ženska na tem svetu pa točno ve, kako lahko dobi tipa. S sexom. Z neteženjem, sexom, svežino, pozitivizmom.
Zase sem prepričana, da lahko obrnem vsakega tipa, če mi je.
Pa četudi tipu sploh na začetku ne bo.
Prvo prijateljsko zezanje, hec, neobveznost, čisto spontano. Potem prenašam njegove besede o domu, ženi, otrocih, ga hvalim, mu dvigujem ego, ga poveličujem.
Ves čas ob njem sem sproščena, nasmejana, pozitivna, urejena in rahlo seksi.
Nakar se, čez čas, zgodi, da kje skupaj kaj spijemo in ga neopazno zapeljujemo. In tako dalje.
Ni šans, da ne bi padel. Čeravno po navadi itak že oni iščejo. Ker so “doma blazno nesrečni in so žene oh in sploh neprebavljive”. Kot da smo gluhe in neme, kot da nimamo možganov! Saj vendar vsi opevajo isto.
Mi na kraj pameti ne pade, da bi se kdaj spečala z enim od njih. Ko so mi kdaj kaj težili takšni biseri sem rekla: ja kaj nimaš dovolj jajc, da bi jo pustil in se ločil, če je tako slaba? ali pa tole: namesto da tu fehtaš, se raje pri ženi doma potrudi, se bo tudi ona spremenila!
Če bi to storile vse tiste ljubice, bi morali tipi ostati pridni doma. Tako pa točno vedo, vohajo, da so zunaj podobni primerki žensk, ki so labilni in se jih da obrnit.. In to izkoriščajo. No saj na koncu itak samo ženske našišajo. Tako uboge žene, kot uboge ljubice. Torej pluvamo v lastno skledo. In ne poznam ene same ženske, ki bi ne šinfala moževe bivše. Če jih poslušaš, vse bivše od mož ali partnerjev so bile slabe, grozne, najhujše.
Da ne govorimo o boju dveh prijateljic za pozornost moškega spola.
Najnižjih stvari se poslužujejo.

Stopit skupaj je po mojih predstavah, spoštovati drugega kot bi bil sam in ne početi drugi tistega, kar ne želiš, da bi tebi katera storila.

Kako pa si ti mislil/a?

Stopiti skupaj z umirjenim podanjem svojega stališča v primeru:
Žena je prevarana, najboljša prijateljica ji je speljala moža. (od moje sošolke v srednji šoli)?
Poda žena stališče najboljši prijateljici: to ni bilo lepo od tebe, to ni fer, četudi ti je težil, ti tega ne bi smela.
Ex prijateljica: se je zgodilo, nič ne morem pomagati za to.
Kje bi naj ti dve osebi stopili skupaj? Podata vsaka svoje mnenje? S tem, da prijateljica za hrbtom zanosi z njenim možem, ji laže v obraz ko sedi pri njih doma, ker ve, da jo prijateljčin mož na skrivaj sexa in ima rad..
Je to stopit skupaj ali je to biti volk?
Klinc pa teorija, v praksi, dejanjih se vidi, kdo je koliko človek.

Veš mislimo sploh ne isto, še nisi opazila? Kolikor tu čitam…ali sem doživela, smo zelo različne in imamo popolnoma drugačne vrednote.
Kar storimo drugim, se nam zdi najhuje, če bi kdo storil nam. Smo si torej “prijateljice”, sorodnice ali bilokako že?