pozdravljeni
sem v stiski , ki je trenutno ne vidim rešitve , potrebujem samo lepo besedo ali znak , da me vendarle nekdo razume
smo sedemčlanska družina , sem drugič poročena , prva dva oteroka imam s prvim možen tri pa z drugim . vse bi bilo v redu in prav , če ne bi bila motena komunikacija med nama z možem , . Nikakor ne razume , da tudi prvedva otroka radita saj besedo na dan ,otroka (sta že večja ) pravita sedaj po osmih letih skupnega življena , da ga ne moreta vidti , da jima gre na živce itd, pa jih čisto doro razumem , saj jih ignorira in če kej reče je samo graja , tudi do mene se obnaša tako kot , da sem za vse jaz kriva , tudi , če ve kako napako je naredil , sem kriva jaz , zato se tudi ne zmorem več pogovarjati . Mali trije so nonstop bolni , po cele noči sem pokonc , zaradi stalne odsotnosti imam tudi probleme v službi

enostavno sem preutrujena od skrbi , medsebojnih odnosov , da bi sploh še imela kako moč v sebi

potrebujem samo lepo besedo , da preživim ta dan

hvala

Pozdravljeni!

V vašem vprašanju pišete veliko o stiski, obupu, preobremenjenosti, v meni pa vseeno ostajata predvsem jeza in zmeda. Jeza je verjetno vaša, vendar si je nikjer ne upate izraziti. Zmede pa je verjetno tudi kar precej pri vas doma. Nekako ne čutim, da je tolažba tisto, kar najbolj potrebujete v tem trenutku. Tolažba in lepa beseda bi vam utegnili »pomagati«, da bi še kar naprej vztrajali v za vas očitno že precej nevzdržni situaciji. Toda, kar rabite vi in vaša družina, je sprememba in vsaj nekaj drugačnega pogleda na vse skupaj. Bom zato začel z zmedo oziroma poskusom, da jo morda malo razkadimo.

Nikakor ne želim opravičevati vašega moža, če ta res ignorira vaša otroka iz prvega zakona, a vseeno bom začel s stavkom, da ima vaš sedanji mož samo tri otroke. Povsem normalno je, da mu ti trije otroki pomenijo več (drugače) kot vaša dva. Bom napisal še malo drugače. Povsem normalno je, da ima do svojih otrok drugačen odnos kot do vaših. Nenormalno bi bilo, če bi bilo drugače, saj bi v tem primeru poskušal biti oče otrok, ki niso njegovi. Toda prva dva vaša otroka imata drugega očeta. Nič niste napisali o njem, o njegovem odnosu do otrok. Koliko vaš prvi mož ignorira otroka, imata vsaj malo očeta? Naslednje vprašanje, ki se mi postavlja, je, kakšen odnos imata vaša najstarejša otroka do očima. Na tem forumu velikokrat zelo ostro in neposredno zagovarjam otroke, ko gre za odnose s starši. Vendar v vašem primeru ne gre za to. Vaš drugi mož ni starš, sklepam pa tudi, da vaša otroka nista več tako majhna, da ne bi mogla nositi že vsaj malo odgovornosti za svoje odnose. Vaš mož je dolžan otrokoma, ki nista njegova, samo spoštljiv in korekten odnos. Vendar ne brezpogojno, tako kot to velja za starše. Otroka sta mu dolžna vsaj podoben odnos tudi vračati. Ker gre za odnos odrasli-otrok je seveda odgovornost še vedno večja na strani moža, ampak nekaj pa je nosita tudi otroka. Predvsem pa jo za njiju nosita vi in vaš bivši mož. Vprašanje, ki se mi tukaj postavlja, je, koliko zavračanja in ignorance je bilo tudi s strani otrok do očima. Koliko je njuna »bitka« z njim v bistvu bitka s pravim očetom? Ste morda celo vi preveč pritiskali na njiju, da bi vašega novega partnerja sprejela kot očeta. Zelo malo ste napisali, zato lahko samo ugibam in si postavljam vprašanja. Vi ugibati ne smete, ampak se morate pogovoriti z vsemi in najti odgovore. Z vsakim se bo zmeda v vaši družini malo zmanjšala, počasi se bo vanjo naselilo vsaj malo miru. Zdaj pa je čutiti samo pritiske z vseh strani, vi pa kot da ste končni »kontejner« za vse to. Tako kot ste bili že v svoji izvorni družini, mar ne?

Kaj je z vašo jezo? Ste morda ena tistih žensk, ki se ne zmore jeziti oziroma ne zmore zdržati odzivov drugih na svojo jezo? V vaši situaciji je namreč jeza tista vaša »prijateljica«, ki bo začela stvari počasi postavljati na pravo mesto. Skupaj seveda z veliko mero strpnosti in vztrajnosti. Spregovorite odkrito o vsem, kar vas moti. Dovolite si biti jezni na oba moža, sedanjega in bivšega. Prav tako ne bi bilo čisto nič narobe, če se boste kdaj zjezili tudi na svoje otroke. Odkrit pogovor s starejšima otrokoma je tudi ena od nujnih stvari, v njem pa se boste težko povsem izognili svoji jezi. Skratka jeza vam bo dala moč in energijo, da boste začeli stvari postavljati na svoje mesto. Konflikt med starejšima otrokoma in očimom je samo izraz precej globljih konfliktov, verjetno tako med vami in prejšnjim kot sedanjim možem. Zaradi teh prikritih ali vsaj nerazrešenih konfliktov in s tem povezanimi prikritimi čutenji, ste na tem, da se sesujete. Iz povsem enakih razlogov vam stalno zbolevajo otroci.

Verjetno se počutite, kot da bi bili v eni veliki centrifugi. Vse se vrti hitreje, kot zmorete dojemati in kontrolirati, edino kar zmorete je, da se borite za preživetje. Vendar, spoštovana gospa, tudi vi zelo prispevate k vrtenju te centrifuge. Dobra stran tega dejstva je, da jo zaradi tega lahko tudi ustavite. Kako? Za začetek zajemite vsaj nekaj zraka, vsaj malo se poskusite umiriti. Odkrito si priznajte, da ne zmorete več. Potem to odkrito povejte in pokažite ostalim. Ne z očitkom in zbujanjem krivde, ampak pristno, taki kot ste. Zaprosite za pomoč in jo tudi zahtevajte od tistih, od katerih jo lahko (sedanji in bivši mož). Poslovite se od misli, da lahko vse uredite sami, da lahko otrokom nadomestite pravega očeta – skratka, znebite se nalog, ki so nemogoče. Z bivšim možem se odkrito pogovorite glede vajinih otrok, zahtevajte njegovo sodelovanje. S sedanjim se za nekaj časa nehajte pogovarjati okrog otrok, ki niso njegovi, ampak se začnite pogovarjati o resničnih problemih v vajinem odnosu. Od njega zahtevajte sodelovanje in pomoč, da čim prej poskrbita za vajine otroke, da preprečita njihovo zbolevanje. Na kratko: začnite skrbeti za tisto, kar je res vaše in začnite zahtevati od drugih (tudi otrok!), da naredijo svoje. Nehajte biti vse, ampak bodite samo ženska, mati in žena. Točno v takem vrstnem redu!

Res ste v stiski, vaše trenutno življenje je vse prej kot prijetno. Vendar če ne zaradi drugega, ste kot mati dolžni najprej poskrbeti zase. Tako kot ste se tega lotili do zdaj, očitno ni bil prav, nekaj boste morali spremeniti. Ali bodo tudi drugi, ne vem, vendar na to ne morete več čakati. Če ne boste zmogli sami, si poiščite pomoč družinskega terapevta. Verjetno bo res najbolje, če gre po to pomoč kar vseh sedem. Zbegani ste namreč čisto vsi, nekaj reda in miru bi vam prišlo res prav. Če partner ne bo želel sodelovati in vam bo prehudo, si pomoč poiščite sami ali skupaj z otroci. Karkoli, samo ne obupavati in ponavljati istih vzorcev. Želim vam, da boste zmogli.

hvala za vaš nasvet

s prvim možem nimam stikov ,ker je kmalu po ločitvi odšev v tujino in tam živi v neki verski skupnosti , zakon je razpadel zaradi fizičnega in psihičnega nasilja in z moževe strani nikakršnega prilagajanja družini , njegovo načelo je bilo jaz sem
tudi preživnine mi ne plačuje ,sem ter tja dobim kake 100 eu za oba pa še to preko bivše tašče,z otroki ima stik enkrat na leto ko pride na obisk ali počtnice
z otroki sem živela pet let sama in smo se imeli resnično lepo-bilo je težko a lepo .
potem smo se preselili v drug kraj in zaživeli novo življenje z novim partnerjem in eden za drugim so se rodili mali trije
že na samem začetku sem prosila moža , da naj nameni otrokom vsaj normalno komunikacijo , kot jo nameniš nekomu, ki ga poznaš in , da otroci sedaj portebujejo kako prijazno besedo , saj tudi njima ni lahko . otroka sta se v začetku tudi zelo trudila , ker pa sta se počutila vse manj zaželena sta se začela umikati , ker drugega kot kaj sta naredila narobe sploh nista slišala,
je pa zelo dober oče malim trem in občutljiv na kako krivico , ki bi se jim lahko ali se jim je naredila
ne zahtevam od njega , da je oče velikima dvema ampak vsaj normalno komunikacijo bi pa lahko zmogel
naj povem še to , da to , da sem preobremenjena ne sliši prav dobro in spomladi se mi je zato zgodilo , da sem zaradi preutrujenosti pristala v bolnici enostavno se mi je ustavilo telo- tri dni sem samo spala

nisem tip za tarnanje in tudi zelo delaven človek sem ,saj ne znam biti pri miru a , ko je preveč je preveč posebno ,če ni razumevanja

včeraj se mi je nakopičilo vse in odleglo mi je malo, ko sem to natipkala , vem pa , da to ni rešitev problema a kaj ko komunikacije med nama sploh ni , če pa je pa takoj dobim kako po glavi ,kaj vse sem narobe naredila

lahko vam povem še to , da je moj mož odraščal pri očetu , kjer je samo njegova beseda nekaj vredna in se vede še vedno tako kot v starih trdih kmečkih časih, kjer se vse pokorava očetu

če imate nasvet še na koga naj se obrnem vam bom hvaležna , saj ne vem kje naj sploh iščem družinskega terapevt

gorenjka

Pozdravljeni!

Ker ste z Gorenjske je verjetno najbližji kar naš Inštitut Krog v Kranju. Več informacij lahko dobite na http://www.zdi-krog.si .Lahko pa nas pokličete na telefonski odzivnik 04/23-66-088 in vas pokličemo nazaj.

Lep pozdrav