še moja zgodba
lepo pozdravljene vse mamice, ki se soočate z izgubo svojih otrok!
moja zgodba je malece drugačna od vaših, ker ste otroke niste izgubile po svoji krivdi, med tem ko jaz sem.
danes sem 22 letna študentka- absulventka z 21 mesečnimi sinkom. prvič sem zanosila pri 19 letih, sicer ni bilo načtovano je pa bilo, ko sem odkrila nosečnost zaželjeno. bila je sad 4 letne zveze in velike ljubezni. takrat sem bila v 1 letniku študija in vse skupaj je bila ena lepa in velika preiskušnja. s fantom sva zaživela skupaj v hiši mojih staršev in pridno čakala na dan, ko bo najin fantek pokukal na svet. to se je zgodilo 17 decembra 2006, dobila sva fantka Aljaža. vse skupaj je bila pravljica. takrat sem se vpisala v 2 letnik. po 2 mesecih doma, sem začela hoditi na vaje- faks, 60 km stran od doma, nekajkrat na teden, dojenje se je končalo, otroka je popazila moja mama, ki se je takrat da bi lahko normalno nadaljevala študij odpovedala sezonskega dela v avstriji.
3 mesece po porodu sem si dala vstaviti mireno, zaradi straha pred novo zanositvijo. najini načtri so bili, da končam 2 in 3 letnik na to se vpišem v absulventa in poskusiva v drugo zanositi, a pota življenja so drugačna. naslednji menstrualni ciklus je bilo vse v redu le da je bila menstruacija zelo močna- strdki itd. naslednji ciklus je pa ni in ni bilo. bila sem malo zaskrbljena ampak sem rekla, da sem zašćitena in da ne morem biti noseča. 3 dni po izostali menstruaciji sem za vsak slučaj naredla test, ki je bil negativen. nisem se kaj dosti sekirala, saj sem menila da pač menstruacija pride, ko pač bo čas za to. pa je ni in ni bilo, po 1 tednu sem še enkrat naredla test in zagledala plus- skoraj me je kap. še isti dan sem takoj po kliničnih vajah odšla k ginekologu in rekla, da imam vstavljeno mireno in da sem noseča. pregled je pokazal, da je mirena nekako izpadla- mogoče med tisto močno mesnstruacijo in da je enostavno ni. uz je še pokazal zadebeljeno maternično sluznico, drugih znakov nosečnosti pa ne. na test krvi pa me ginekolog ni posla. predpisal mi je tablete primolu nur in povedal da če se menstruacija pojavi da naj pridem nazaj, da če pa je ne bo pa čez 1 teden. preden sem vzela tablete sem prebrala navodila- že zaradi narave moje izobrazbe, in je pisalo da so kontraindicirana v primeru nosečnosti, zato sem menila da nisem noseča, ginekolog že ve. misila sem da je bil test napačen.
najin sinko pa je imel takrat krizno obdobje, skoraj nič ni spal, samo je jokal in zahteval mojo prisotnost, ponoč ni hotel sam spati…
in menstruacije ni bilo, grem nazaj k ginekologu po dogovoru in bum… reče mi nosečnost je vidna. pa ga pogledam in rečem: kaj pa te tablete, ki sem jih jemala in naj jih nebi smela v nosečnosti? pa mi reče: to je samo hrana za plod. hrana za plod??? pa kaj še. sam dobro vem, kaj je hrana za plod, saj si pridobivam izobrazbo dipl. ms in vem veliko o tem. bil je šok. celo pot domau sem se jokala, nosečnosti si nisem želela. niti nisem čutila da se noseča, nič, bila sem čist ohola. kaj narediti? moj cilj je bil končati faks ozirima priti do absulventa in potem ponoven otrok. niti mame nisem hotela obremenjevati z še eno leto odpovedi službe… partner je hotel vsaj eno leto spati normalno in jaz nisem bila pripravljena na nosečnost. in še dve zdravstveni stvari: tablete primolut nur, in prisotnost-pomoč pri rtg slikanju brez kakršne koli zaščite.
nisem vedela kaj naj,… po premisleku sem se odločila otorka splaviti in to se je tudi zgodilo v 8 tednu moje nosečnosti. nisem ničesar čutila, nobene ljubezni, nobene pripadnosti do še takrat nerojenega otroka nič. in sedaj si grozno očitam. kako sem lahko bila tako brezčutna, kako sem lahko naredila splav?? zakaj ni moglo biti tako kot sem si želela?? zakaj in zakaj??
no danes je prepozno, moj otrok je med anglečki in to po moji lastni krivdi. ko gledam mojega skoraj 2- letnega otroka kako se igra se zamislim in vidim mojega malega anglečka kako se igra z njim. komaj sedaj ko imam čas zase- konec študijskih obevznosti razen še nekaj izpitov in pisanja diplome, se sprašujem zakaj se je vse tako zgodilo? zakaj sem ga poslala k anglečkam?
ginekologinja, ker sem zamenjala ginekologa, mi je rekla da naj ne razmišljam o tem, ker sem se hotela zaščititi in sem se ampak neuspešno.
sedaj delava na tem otroku, ki sva ga imela v načrtih že od rojstva prvega otroka in se sprašujem, če se mi ne bo maščevalo moje dejanje iz pred malo več kot leto dni. partner je dobil službo za nedoločen čas in resno je najbolj primeren čas za nosečnost, ampak se bojim, da nama tokrat ne bo uspelo, maščevalo se mi bo- zagotovo.
se opravičujem za dolgo pismo, ampak iz dneva v dan premišljujem o tem, in mogla sem nekomu povedati oza napisati…
upam da razumete mojo zgodbo in me ne boste obosojali…
POzdravjena,
na sosednjem forumu je bila podobna zgodba in tudi tvoja si zasluži odgovor in vsaj malce tolažbe.
Kot mnogo katera si tudi ti takrat naredila tako, kot si čutila in tako kot se ti je zdelo najbolj prav in takrat je tudi bila to edina rešitev. Drugače ni šlo. Tako se je moralo zgoditi.
In si se odločila in tako je bilo prav. Zakaj sedaj vsa žalost, vprašanja, ki nimajo odgovorov…približno si sama že odgovorila.Konec študijskih obveznosti, več časa za razmišljanje, poglabljanje vase in kar naenkrat naletiš na žalost,ki je bila nekje prikrita v tebi.In sedaj želi ven. In draga “silo” mora ven. Tudi ti potrebuješ čas za žalost, da boš lahko živela naprej.Tudi ti žaluješ za nerojenim otrokom pa čeprav je tvoja zgodba drugačna.Dovoli si.
Čeprav je šlo za neko rešitev iz trenutne nerešljive situacije, gre obenem za zavestno ali podzavestno poslavljanje od dela sebe. Ponavadi pa ravno zaradi te situacije, v kateri si trenutno tudi ti, zadržujejo ženske svoja čustva.
Sedaj je čas, da svoja čustva žalosti, občutka krivde in jeze dopuščaš kajti sicer se lahko zgodi, da veliko kasneje pridejo na dan.
Ko si boš dovolila, ko bo preteklo nekaj časa bodo tudi misli o maščevanju, samokaznovajnu minile.
Zato pa kar pogumno v novi dan.
vse dobro,
Petra
V danem trenutku si se odločila, kot si mislila da je najbolj prav, in prav je tudi bilo, zapomni si to.Spremeniti ne moreš nič, pusti pa si žalovati in nehaj si očitati.Imaš krasnega sinka, ki bo dobil bratca ali sestrico, oba pa imata prav posebnega angela varuha, tudi vidva ga imata.Misli na to, da si se odločila okoliščinam primerno in da je tako prav, ker drugače ni šlo.
škratek
hvala vam za lepe in tolažljive besede. iz dneva v dan poskušam manj misliti na to, pa ne vem če mi ravno dobro uspeva.
škratek 2- upam, da se bodo tvoje besede uresničile, in bomo res dobili še enga. res upam.
in tudi tebi želim, da ti oz vama uspe.
petra- hvala tudi tebi. tolaži me to, da me rzumete in me ne obsojate. upam da se bom tudi čez nekaj časa sama nehala obtoževat.
želim vama vse lepo…
Kako ste ve širokega srca – tole je forum, ki lepi rane. Vsa čast vam, ki znate človeško prisluhniti in ne obsojate in ne moralizirate. Veste kaj – mislim, da se bo vse obrnilo v prid vam vsem, ki želite še kakšnega otroka. Tako ste pozitivne, da vam bo uspelo, to trdno verjamem. Srečno, srečmo srečno!!!
(Prej mi ni poslalo – bom še enkrat poskusila) Kako ste ve širokega srca – tole je forum, ki lepi rane. Vsa čast vam, ki znate človeško prisluhniti in ne obsojate in ne moralizirate. Veste kaj – mislim, da se bo vse obrnilo v prid vam vsem, ki želite še kakšnega otroka. Tako ste pozitivne, da vam bo uspelo, to trdno verjamem. Srečno, srečmo srečno!!!
Draga Silo z vsemi odgovori žensk se strinjam tudi jaz,dodajam pa še to,da ni umestno sedaj in ne pravično,da bi ti sedaj sebe zaradi tega kar si pač resnično v danem trenutku storila kot rešitev,obremenjevala,ni smiselno,da zdaj zaradi tega zganjaš teror nad sabo.Razčisti sama s sabo,nikar pa ne misli,da boš zaradi tega dobila udarec maščevanja,to ni res in tvoj naslednji otrok nima veze s to zadevo!!!To pa pazi,ker nova duša s tem nima nič,to si krivična,ne delaj spet napake,nova duša je zadeva zase in nima nič opraviti s tvojim abortusom.Povem ti še to,da se ne obremenjuj,ker v zgodnjem obdobju izvesti abortus je stvar,ki se ne more primerjati s svinjarijami,ki jih ljudje počnejo iz čistega materializma,pomisli na vojne in mučenja živali,če si samo vidla tisti spot,ko polha dajejo živega iz kože in umre šele,ko je pet minut brez kože,itd,itd,…ne bi o tem kaj počnejo ljudje,svinsko ti rečem,tisti naj se raje vprašajo,kdo jih bo udaril nazaj in povem ti še to prav,da jih bo,vsaka palca ima dva konca.Ti pa se le pomiri,nisi noben grešnik,vzemi si čas in verjemi vse bo še dobro draga moja,tvoj bodoči otroček ti bo delal še veliko veslja,pa srečno
hvala vam, vsem ki me spodbujate in razumete.
mogoče sem res mislila, da me ne bo nihče razumel ampak zgleda, da ste vse ” punce na mestu” in da me ne obsojate.
res hvala vsem in upam, da bo tudi za vas vse posijalo sonce.
jaz pa vam moram povedati še nekaj: namreč danes zgodaj zjuraj sem zagledala dve črtici- sicer eno rahlo ampak dobro vidno…
sem sreča, upam samo da bo nosečnos uspešna, že to da sem zanosila je zame dober znak…
hvala vam…
lep pozdrav!
oglašam se po dolgem času in imam spremenjen nick. naj vam povem, da sem danes presrečna mamica 3-mesečnega fantka. nosečnost se je v redu končala, ni bilo nobenih zapletov kot sem sama menila da bodo. toko da hvala vsem za tolažbo. seveda se pa še vedno spomnim na mojega malega angelčka, kateremu nisem dovolila živeti.
tudi starejši sinko je zelo navdušen, da ima bratca in ko bo dovolj velik, da bo razumel bo tudi izvedel, da je tam nekje en angelček ki pazi na vse nas in čaka, da ga spoznamo ko bo napočil čas, da odidemo k njemu.