pohvala g. Izidorju
Pozdravljena “h”
Zadnje čase imam občutek, da se na moje odgovore odzivajo predvsem taki, ki se z mano ne strinjajo. Poleg tega v zadnjih mesecih zaradi izjemno velikega števila neodgovorjenih vprašanj odgovarjam zelo na kratko. Se mi zdi bolj prav, da poskušam odgovoriti večim na kratko, kot pa samo nekaterim na dolgo. Zato sem zelo vesel tega vašega odziva. Veseli me tudi, da najdete kaj zase v mojih odgovorih. Vaš odziv pa bo meni pomagal, da vztrajam še naprej.
Lepo vas pozdravljam
Že večkrat so me zasrbeli prsti, zdajle pa se ne morem upreti:-), ker moram pritrditi h-jinemu komentarju!
Žal je v življenju največkrat tako, da znamo zelo hitro izraziti negativno kritiko, ko pa bi bilo treba pohvaliti pa nam kaj hitro “zmanjka” časa ali pa se nam ne zdi dovolj pomembno, kar je velika napaka in krivica. Bolj ko razmišljam o tem, bolj se trudim, da si vzamem čas in pohvalim otroke, partnerja, prijatelje, sodelavce, pa tudi v trgovini prosim za knjigo pohval, ko se prodajalec še posebej potrudi, ali pa se uslužbenki na okencu zahvalim za prijaznost. Ko na izrazu vidim, kako dobro se človek ob tem počuti, ali pa ko se otroku še posebej zasvetijo očke, imam tudi sama lepši dan.
Tako da g. Izidor in tudi ostali svetovalci, tudi jaz vam izrekam veliko pohvalo za vaš trud. S svojim občutkom za ljudi, strokovnostjo in nepristranskim mnenjem pomagate mnogim, tudi tistim, ki vas “samo” beremo.
Kar pa se tiče “nestrinjanja” g. Izidor, pa sem se kar malo nasmejala. Včasih sem na kakšnem forumu čisto laično podala svojo izkušnjo, pa sem bila vedno “napadena” s strani ljudi, ki so želeli samo tarnati, ne pa tudi kaj spremeniti v življenju. Večina ljudi bi rada bolje živela, zelo malo pa jih je resnično pripravljenih za to kaj narediti in vložiti svoj trud. In tisti vedno “napadajo” in se z ničemer ne strinjajo, predvsem pa jih je strah, da bi prevzeli odgovornost za svoje življenje:-(.
Veliko uspeha in smeha;-) A.
Pozdravljeni!
Odkrito povedano, mi je kar malo nelagodno potrjevati te vaše odzive. Na koncu je prevladalo to, da ste v vaših odzivih dali zasluženo priznanje tudi ostalim moderatorjem. Delamo kot skupina in mislim, da se lepo dopolnjujemo, predvsem pa drug drugega podpiramo. Poleg tega bi se mi zdelo nevljudno, če vaših sporočil ne bo odobril. “Jesen” žal zdaj vašega sporočila ne morem več objaviti, še enkrat pa hvala zanj.
AsTra, tisto o “nestrinjanju” sem napisal predvsem zato, ker se mi zdi, da so na forumu v zadnjem času začeli prevladovati tisti, ki na odnose gledajo poenostavljeno, črno-belo, z veliko zamere in obilo negativne energije. Ob tem mi sicer ne gre na smeh, me pa tudi v ničemer ne ovira pri delu na tem forumu. Se pa pogosto sprašujem, kako vse to učinkuje na “tiho večino”. V tem smislu mi veliko pomenijo odzivi, kot ste jih v zadnjem času dali npr. “en bk”,”sončnica” in še nekateri. Vsaj meni se zdijo ti odzivi izjemno dragoceni, saj na forum prinašajo konkretne izkušnje. Povejo in pokažejo, da se vendarle da marsikaj narediti. Taka osebna izkušnja pove več, kot pa 100 terapevtov.
Lepo vas pozdravljam
Pohvale Vam in vsem Nam, laičnim svetovalcem, v katere sicer spadam sam :))
No, bolj na ljubezenskih nasvetih ter ločitvah…
Vzrok, zakaj se oglašam ali “pridodajam” zraven je ravno vaša navedba, g. Izidor, o repliciranju drugače mislečih; meni je to sicer zelo normalno, že iz stališča da ima lahko vsakdo svoje mnenje in seveda če nekaj svetujem, to ne more biti sveto, dokončno ali edino pravilno. Kljub dobrim namenom. Tukaj se “delimo” na stroko ter “življensko šolo”, ali kakorkoli že. Če ima nekdo voljo svetovati, dolžina odgovora ni bistvena, včasih zadostuje šok terapevtski kratek “napad”, včasih širša razlaga. Ter po drugi strani spoštovanje do človeka, kateri išče pomoč; dasiravno so včasih stvari kristalno jasne, ne nakažeš tega kot apriori “to je to”, temveč nakažaš smer, v katero naj vsaj razmišlja. Do nekaterih ugotovitev prideš le na podlagi osebne izkušnje, jim tudi posledično bolj verjameš ter ceniš.
Jaz bom uvodno sporočilo avtorja “h” obrnil malo drugače: vso priznanje tistim, kateri nas sploh zaprošate za pomoč ! Izliti svoja čustva, probleme ter pričakovanja nikakor ni lahko, ni samoumevno, je pa po svoje že to del terapije, odraz zrelosti ali kakorkoli že to imenujemo…
LP vse, Cec
Cec
Bom samo dodal, da se povsem strinjam s vsem, kar ste napisali.
Lep pozdrav