Sem poročena, z majhnim otrokom, redno zaposlena z nizko plačo. Mož je izgubil službo in je nekaj časa brez, ker ima tako izobrazbo, da jo težko najde. Lahko pa bi našel kaj drugega, samo prekvalificirati bi se moral, pa noče, ker pravi da je prestar za učenje (45 let). Tudi z manj kvalificiranim delom je enkrat poskusil, pa se ni obnesel. Rajši opravlja manjša honorarna dela, s katerimi zasluži cca 150 na mesec, službena leta pa mu seveda ne tečejo. Težko shajamo, sama komaj zmorem plačevat položnice.
Moža imam rada, zaradi tega problema se ne bi ločila od njega, vendar mu ne morem dopovedat, da je njegovo obnašanje skrajno neodgovorno. Skrbi me za prihodnost, saj nikoli ne bo šel v penzijo in bom na stara leta imela »na grbi« še njega, ko mogoče zaradi starosti res ne bo mogel delat. Najbolj od vsega me skrbi za otroka, ali mu bom lahko nudila vse potrebno v gmotnem smislu. Nočem, da bi bila njegovo izobraževanje kakorkoli ogroženo zaradi tega.
Mož pravi, naj me ne skrbi, ker bo podedoval hišo. Ampak od stare hiše njegovih staršev, ki bo kmalu potrebna prenove, res ne bomo imeli kaj dosti, samo probleme.
Kaj bi vi naredili na mojem mestu?

Majdinka

Gospa, nobeden ne more biti na vašem mestu. Verjamem, da boste dobili mnogo pametnih nasvetov, ki pa vam ne bodo kaj dosti pomagali. Vi ste ujeti v to stisko, samo vi veste, kako vam je. Sami ali skupaj z možem boste morali najti tudi pot iz nje. Kar pa ne pomeni, da se pri tem ne morete poiskati podpore in pomoči. Zato vam bom namesto nasvetov, kaj storiti, raje kaj napisal o tem, do česa imate pravico oziroma kakšne dolžnosti ima vaš partner. Imate vso pravico, da od moža zahtevate, da se obnaša odgovorno in po najboljših močeh prispeva h kritju družinskih stroškov. Pravico imate od njega zahtevati, da izpolni svoje očetovske dolžnosti in hčerki omogoči tisto, kar je nujno za njen zdrav razvoj. Pravico imate zahtevati od njega, da se obnaša bolj odgovorno, da nosi svoj del družinskega bremena. Ni vam treba skrbeti zanj, ni mu treba omogočati nečesa, česar si »ne zasluži«. Če zanemarja svoje očetovske dolžnosti, ste dolžni poskrbeti samo zase in otroka. Zanj niste dolžni skrbeti, sploh dokler je zdrav in sposoben za delo. Morda bo malo preostro, ampak zagotovo ne daleč od resnice, da mu tako neodgovornost v bistvu še najbolj omogočate vi. Pa vam ne želim tega očitati, imate svoje razloge, to počnete z najboljšimi nameni – ampak vse to tega ne spremeni. Ne vem, ali se bo mož spametoval prej, preden boste morali na kocko postaviti vajin zakon. A imate samo dve možnosti: čakati ali ukrepati. Ko boste razmišljali o svojih naslednjih korakih, poskušajte ločiti dvoje. Vaš mož ima do otroka svoje dolžnosti, ki nikoli ne prenehajo in o katerih se nimate kaj pogajati in popuščati. Zaradi otroka! Ko pa gre za odnos do vas, mož nima neke apriorne in večne dolžnosti. Morda si tukaj celo lahko privošči svojo neodgovornost. Na vas pa je, da razmislite ali vidite prihodnost s tem in takim človekom. Ste pripravljeni to še naprej in v nedogled tolerirati. Če niste, potem se mi zdi pameten korak, da partnerju to poveste. Zraven mu povejte tudi vse o vaših strahovih, skrbeh. O vsem, kar vas najboj mori. Ne v prihodnosti. Vse to je že tukaj in zdaj. O tem se pogovarjajta. Seveda pa sta za to potrebna dva.

Lepo vas pozdravljam