Morda bo komu v pomoč
Tudi midva sva pred dobrim mesecem zaradi TTTS v 28. tednu izgubila najina fantiča. So dnevi, ki gredo mimo kratki in polni, in so dnevi, ko srečujem samo sebe v bolečini in solzah. POgrešam ju. Pogrešava ju. Še dobro, da imam ob sebi zlatega moža, ki svoje občutke, misli ob izgubi deli z mano. Za to sem mu neizmerno hvaležna in to me drži pokonci.
Z vami pa želim deliti tale ameriški forum http://theofficialtwintotwintransfusionsyndromemessageboard.yuku.com/. Zase sem našla cel kup namigov, kako lažje preživljati dneve po izgubi. Upam, da bo v pomoč tudi komu od vas.
Nad oblaki vedno sije sonce…