odtujenost v zakonu- na pomoč
Spoštovani strokovnjaki in forumovci!
S partnerjem živiva 8 let skupaj poznava se hodiva 13 let. Imava dva predšolska otroka. Že nekaj časa poiskušam kaj izboljšati pa brez uspeha. Bila sva tudi pri enem terapevtu pa je bilo en mesec bolje potem vse po starem. V čem je problem. Moj partner je zaposlen tako kot jaz 40 ur tedensko. Ko pride domov me niti ne vpraša kako si kaj ,kaj šele da bi dobila kakšen poljub ali objem. Če ga kaj vprašam je že težko odgovorit. V hiši sicer kar nekaj naredi ni kaj, tudi za otroke poskrbi ko meme ni jih pelje na igrišče, v vrtec tudi kaj skuha in posodo zlaga v stroj… Toda kaj pa tisto med nama. Zvečer, ko gredo otroci spat bi lahko marsikaj počela,bi se šla skupaj tuširat,bi se masirala ob svečahali bi plesala… Pa on se usede pred tv ali računalnika ali bere pač najde razna dela jaz pa kot da me ni.Pa sem predlagala eno fiksno uro za pogovore pa tudi ni ratalo. Tudi pogovarjati se noče pravi da kaj težim.Pa nima potrebe me razvajal da bi mi prinesel rože ali darilo. En čas sem mu še dopovedovala sedaj nimam več volje in samo še gledam kako oditi. Tudi najin sex je bil zelo redko na sporedu. Ko sva se ljubila je bilo lepo a trajalo je 15 minut in konec. Tako v povprečju ene 2x mesečno pa še to vglavnem dajem jaz pobudo in ničkolikokrat me je že zavrnil češ da je utrujen,da je zaspan da ga boli glava. Torej nežnosti v enem mesecu vse skupaj 30 minut.Za šport pa ima čas to pa ni problem. Vsako soboto in nedeljo iti za 4 ure od doma. Vse to sem že pisala v novembru na tem forumu. Pred enim mesecem pa je v moje življenje stopil drug moški. Srečala sva se in počela vse tisto po čemer sem hrepenela. Lubčkal bi me cel dan,ljubila sva se 3 ure skupaj pa še bi če bi imela čas. Pozoren je do mene opazi, če sem žalostna ali vesela. Upošteva moje mnenje.Poklanja mi darila. Obenem je strasten in nežen. Nič me ne sili v kaj.Z njim doživljam vse tisto kar v odnosu s partnerjem nisem imela. Zaljubila sva se. Do sedaj sva se srečala 2x. On je čisto nor name. Pravi da me ima neskončno rad. Jaz sem pa zmedena. Želim si imeti le enega partnerja s katerim bom živela. To dvojno življenje je naporno in stresno. Oba sva vezana z otroki. Ne vem še kaj bova naredila. Vsekakor bi si želela oditi stran od zdajšnjega partnerja za 3 mesece v podnajemniško stanovanje da bi videla kaj še čutim do njega. Seveda me skrbi tudi zaradi otrok kako bo ampak jasno je da tudi kreganje za otroke ni dobro.
Vem da se bom morala sama odločiti toda morala sem se nekomu zaupat in hvala ker ste me brali
Spoštovana gospa,
ko sem brala vaše pisanje, sem dobila občutek “pa saj je vse v redu, nobenega problema ni”, ko pa sem prišla do konca, sem našla odgovor: trenutno zadovoljstvo, iskanje sreče z drugim moškim. Trenutki, ki se jih z besedami niti ne da opisati, le začutiti se jih da in neskončna želja, da ne bi nikdar minili… Človek bi zanje vse žrtvoval: nenehna pozornost, občutek, da ste pomembni zanj, zanimivi in edinstveni, da bi vse naredil za vas, kot dragocen biser sreče, ki ga še nikdar ni občutil. Le vi ste, nikogar drugega, ki bi vam preprečil trenutno izpolnjenost in neustavljivo slo. Tako se zdaj počutite. A za kakšno ceno?
Vaša zgodba je ena tistih, ki bi jo najlažje umestila med “tipične” primere, kako pride do nezvestobe. Zaradi nezadovoljstva, zaradi odtujenosti, hladu in razočaranja, ki ga občutite (tudi vaš mož) v odnosu. Že zdavnaj ste obupali, da bo sploh kdaj bolje. Že davno ste nehali investirati v odnos (tudi vaš mož). Pri vsakem poskusu, da bi moža prebudili, ste že vnaprej vedeli, da nima smisla in da boste zopet razočarani. Vaši poskusi in predlogi, da bi moža “spremenili” izražajo veliko nemoči in obupa, zato vas mož ne jemlje resno (ne čuti vaše odločnosti in resnosti). Nihče od vaju se še ni zares odločil, da želi nekaj spremeniti v odnosu, zato po enem mesecu po terapiji ni bilo bolje. Veste, odnos je kot roža, ki jo je treba nenehno zalivati, sicer ovene. Ne želim vas obsojati ali kako drugače vzbujati krivdo, želim le, da razumete. Sprejeti bosta morala odgovornost za svoj odnos. Odločiti se bosta morala, kaj res želita in kaj pričakujeta drug od drugega. Temeljito se bosta morala začeti pogovarjati o vajinih težavah in doživljanjih drug ob drugem. Nezadovoljstvo in nezaupanje je med vama že dolgo, le da v zadnjem času presega že vse meje tolerance. skok čez plot običajno izraža le začasni izhod iz stiske, ki pa je res le začasni. Tudi za prevaro boste morali sprejeti odgovornost in se soočiti z vsemi posledicami.
Navedli ste, kaj vse si želite in kaj vse pričakujete od moža. Najmanj isto vas tudi on pogreša, vašo bližino, vaše razumevanje in sproščenost. Verjetno tudi kako pohvalo in spodbudno besedo. To, kar vi pogrešate, si tudi on želi. Nihče od vaju pa ne stopi koraka naprej, temveč oba čakata, da bi drugi prišel nasproti. In tako vajin odnos stoji na eni točki – potrebno je tveganje v smislu pogovora o vama. Da drug drugemu povesta, kako se počutita, kaj si želita, česa vaju je strah. Kdaj se bosta iskreno razjezila in končno pretrgalo monotono in zdolgočaseno vzdušje, ki se preliva v vajini družini?
Odločiti se boste morali, kot že sami dobro veste, po kateri poti boste krenili naprej v življenje. Kar boste sklenili, tam vztrajajte, sledite pa občutkom, ki vas bodo vodili. Resnično si vzemite čas in v miru razmislite, kaj želite. Vsekakor pa vztrajajte na tem, da se tudi z možem začneta odkrito pogovarjati, ne le zaradi vaju, temveč tudi zaradi otrok. Ko bosta vidva poskrbela zase, bodo otroci brez skrbi.
Veliko poguma in zrelih odločitev vam želim in vse lepo v prihodnje. zaupajte si.
joj, saj te razumem. Moj je tudi tak. Zelo priden po službi, ampak kake hude pozornosti mu pa ne grejo od rok. Pa sem se nekako naučila: saj ni celo Življenje samo ljubčkanje, še zdaleč ne. veliko napak ima tale moj možiček, ampak ko pomislim, kaki so šele nekateri drugi…. ga cenim. spošujem ga zaradi mnogih stvari (pridnost, poštenost, duhovitost, ni skopuh, gre rad z mano na izlet, v trgovino, kdaj tudi skuha, če je dobre volje…. skratka, tisoč stvari, ki nizajo zakonska leta). na živce mi gre pa tudi zaradi 900 stvari. Razumeš, pozitivne vseeno pretehtajo. In sva skupaj že 20 let, že davno ne več noro zaljubljena, ampak se imava rada. in se razumeva. Vedno bolj. Pa tudi seks je tako-če se mi kdaj ne da, se kar malo prisilim, pa je vse ok. enako velja zanj, tudi on mi ustreže, čeprav včasih reče: danes imam pa menda meno, se mi čist nič ne ljubi…
ti lahko izbereš to pot, na katero si že stopila… ljubčkal te ne bo cele dneve večno, mogoče bo imel čez eno leto mnogo več napak kot mož. zafurala boš vse, pa še kdaj ti bo mogoče oponašal, da si bila packa. pa saj je on tudi, če ima otroke. moj skromen nasvet: posveti se možu, ti ga mal pocrkljaj, to dela čudeže. ti povem, samo krono dol in začni prva. Mogoče malo težko pokaže čustva, kaj vem, kakšen je? mogoče ga moraš naučiti. vsekakor poskusi , potem šele, če res ne boš našla v zakonu nobenega zadovoljstva več, šele poglej za drugimi. pa ne poročenimi. pa ne , dokler ne boš ločena. Malo se potrudi, no, ne kar drugemu v objem.