Spoštovna gospa Sabina, gospod Izidor,

moj problem je bil pred kratkim objavljen v rubriki Ljubezenski nasveti (naslov:sexualni problem). “Forumska kolegica” mi je v svojem odgovoru svetovala, da naj se po nasvet obrnem še na vas. Zaradi slabih izkušenj s psihologi in psihiatri (obupam, če ne vidim hitrih rezultatov) sem najprej malo “prečekirala” odgovore vas, strokovnjakov na tem forumu. V mojih očeh Vajini odgovori na različne teme predstavljajo profesionalizem. So konkretni, direktni, iskreni in vsebujejo določene, dejanske napotke. Všeč mi je, ker ne predstavljajo le povzetka napisane zgodbe “obupanca” in končajo z “sedaj je odločitev na vaši strani, ker edino vi veste kaj je prav”.
Če bi bilo tako, potem ne bi nihče spraševal po rešitvah. Tisti, ki ne vidimo rešitve, poskušamo podrobno opisati problamatiko in pričakujemo konkreten odgovor, kako bi se drugi lotili stvari, če bi bili na našem mestu.
Torej, gospa Sabina in gospod Izidor, pričakujem vajin pogled na mojo tragikomedijo in upam, da mi bosta znala konkretno svetovati.
Zahvaljujem se Vama in Vama v prihodnosti želim srečo na vseh področjih, kjer funkcionirata.(prilagam opis problema):
**********************************************************
Morda se bo moja zgodba nekaterim zdela neresnična, drugim pa bo zelo blizu. Ne vem. Vsekakor pa upam, da mi boste s svojimi nasveti lahko pomagali pri odločitvah za nadaljnje ukrepanje.
Torej…stara sem 32 let, on 41. Poročena sva tri leta. Zelo se imava rada, resnično.Otrok nimava. To poudarjam, ker menim, da so pomembne informacije, ko boste razmišljali o svojih odgovorih na mojo problematiko. Predno sva se poročila sva skupaj živela dobro leto.Vse je bilo enkratno.Od sexa, do ostalih stvari.Seveda je prišlo tudi do konfliktnih situacij, predvsem zaradi moje t.i.impulzivne agresije, ki se kaže v tem, da nenehno dokazujem in prepričujem kako prav imam. Morda sem sedaj malo pretiravala…O tej “motnji” sva se pogovorila in povedal mi je, da se zaveda, da tako reagiram le zato, ker se bojim, da zaradi napačnih odločitev-dejanj kateri od naju ne bi bil oškodovan-prizadet. Danes je situacija pecej spremenjena, saj sem se začela zavedati, da je tudi on samostojna, inteligentna oseba, ki zna sama odločati za svoje dobro…Drugače se karakterno zelo dobro ujameva. Imava podobne poglede na situacije, se dopolnjujeva in si slediva na raznih področjih.S financami nimava težav, saj imava vsak svojo dobro plačano službo.Ker nimava otrok, si lahko le zase ogromno privoščiva.In zakaj nimava otrok? Sploh ne vem, zakaj. Nihče ni nikoli pokazal prevelikega navdušenja za njih.Večkratsva se o tem tudi pogovarjala, vendar nisva naredila konkretnih zaključkov. Rekli boste, da sva razvajena egoista. Morda imate prav, vendar bi vas prosila, da svoje odgovore ne osredotočate preveč na to informacijo.
Razlog, zakaj vam sploh pišem je sledeč:
V filmih, ljubezenskih romanih in tudi v večini realnih primerov imata mladoporočenca zelo kmalu po poroki tudi spolne odnose (vemo, da ne prvič). Žal se pri nama to ni zgodilo. Spolnih odnosov, za razliko pred poroko, ko jih je bilo veliko, po poroki nisva imela več. Verjemite, ne lažem. Najprej mi je bilo glede tega vseeno. Pač enkrat, sem razmišljala, mora biti malo pavze. Po letu in pol sem ugotovila, da, če se mu približam, ne reagira (težav s potenco nima).Vedno sem naletela na zgovor (preutrujen, presit, prevroče…) Naslednje leto sem mu govorila, da to ni normalno in da bo potrebno nekaj spremeniti. Dejal je, da ga morda res malo odbija moja agresivnost. (A prej ga pa ni?) in da enostavno nima želje po spolnosti.Zanimalo me je tudi ali ima morda ljubico ali pa želje po moškem. Odgovoril mi je negativno, kar mu lahko verjamemo. Toliko ga poznam, da vem, da je odgovoril iskreno. Po treh letih zakona še vedno ne seksava, pravi pa, da se počuti že veliko bolje in, da bo verjetno kmalu pripravljen poskusiti. Ne vem, ali naj jokam ali se smejim…Skratka, pojavi pa se nov problem in tokrat v meni. Sedaj jaz ne vem, če bi lahko spoh imela z njim spolne odnose.Mislim, da sem mu globoko v sebi ves ta čas odbijanja zamerila in da me sedaj to ovira, da bom tudi jaz pripravljena, ko bo on. Sploh ne vem, če sem pripravljena poskusit. Oh, koliko je teh NE VEM!Drugače pa razen sexa funkcionirava precej dobro, zelo prijateljsko (pogovori,diskretno božanje…).
Pred kratkim sva poiskala tudi pomoč pri psihologu.Rezultatov še nisem opazila.
Morda me boste sedaj vprašali, zakaj prosim za mnenje vas, če sem že poiskala strokovno pomoč? Lahko vam odgovorim le to, da ste nekateri, ki odgovarjate na tem portalu s svojimi
mnenji boljši, kot marsikateri psiholog.
Iskreno se vam zahvaljujem za vaša mnenja in upam, da mi bodo pomagala narediti prve korake, takšne ali drugačne, k razrešitvi problema.

Literarna

Res se precej neverjetno bere ta vaša zgodba. Očitno je poroka nekaj spremenila v vajinem odnosu, kot ste vse skupaj opisali vi, se je sploh nekaj močno spremenilo v vašem partnerju. Vse kar bi več napisal v zvezi s tem, bi bilo res samo posplošeno ugibanje, saj ste zelo malo napisali o vajinem odnosu. Verjamem, da imate občutek, da ste napisali veliko, ampak ne o vajinem čustvenem in intimnem doživljanju. Lahko se seveda motim, ampak to kaže na to, da je morda temu podoben tudi vajin odnos. Če je tako, potem je lahko v vajinem odnosu samo zmanjkalo (spolne) energije, ki bi ga poganjala in mu dala neko resnično vsebino. V vajinem odnosu ni želje po družini, otrocih, po seksu,… S tem ne želim reči, da je to »narobe«, samo preprosto naštevam dejstva. Če teh želja, ki so v večini odnosov temelj intimnosti, ni, potem se mi zdi prav, da se s partnerjem najprej vprašata in pogovorita, v čem je smisel vajinega odnosa in konec koncev tudi poroke? Je morda poroka samo nadaljevanje vajine logike, da si še naprej zagotovita (zavežeta) drug drugega in si s tem omogočita še naprej brezskrbno in lagodno življenje. Možno je tudi, da se vas je partner preprosto spolno naveličal, da mu sploh niste več privlačni, ampak se samo še trudi in vam daje toliko, da vas ohranja v odnosu (zakonu), ki mu je iz nekega razloga še vedno pomemben. Ne samo, da je možno, ampak je celo verjetno, saj vajino seksualno pestro predzakonsko obdobje kaže, da pri partnerju verjetno ne gre za kakšno spolno motnjo. Če ne gre za spolno motnjo, potem ni bolj verjetne razlage, kot da mu preprosto ni več (spolno) do vas, drugače povedano, da ga več ne privlačite. Če to drži, vama ne bo pomagalo tisoč psihologov ali terapevtov, saj ti ne morejo iz nič ustvariti privlačnosti. Lahko samo pomagajo odstraniti ovire, da bi se ta privlačnost »udejanila« na za oba zadovoljujoč način.

Vsak par zase določa, kaj mu ustreza in kje je spodnja meja intimnega odnosa. Moje mnenje je, da bi se vajin odnos res težko štel za intimnega, ampak o tem navsezadnje odločata sama. Če ste kljub temu, da se partner spolno ne zanima za vas, še naprej pripravljeni delati na vajinem odnosu in ste sposobni upati, da bo kdaj drugače, je edini nasvet, ki ga lahko dam, da morda poskusite zamenjati strokovno pomoč. Zraven pa lahko precej mirno dodam, da vaša »motnja« (impulzivna agresija??) nima kaj dosti opraviti z moževo nezainteresiranostjo.

Lepo vas pozdravljam

Kako naj gori ogenj,če ga ne prižgeš?Moje skromno mnenje je,da lahko čakaš in upaš,da se bo spremenil.Spremenil po kateri volji,svoji ali tvoji?
Če ni privlačnosti,še manj želje po intimnosti je težko kaj spremeniti,še manj izsiliti,to zadnje nikakor ne pride v poštev.

Razmisli,če se splača ostajati v takšnem zakonu.Zdaj si se odtujila tudi ti,kar povsem razumem.Da si mu globoko v sebi zamerila to odtujitev in nezainteresiranost ti verjamem,ker si v sebi ustvarila nevidno blokado,ki je postavljena proti njemu.
Lahko se razumeta v 1000 stvareh,če te iskrice ni,vse ostalo nima prave teže.Po moje to ni normalno,če sta mlada.Kdo ti bo otroke naredil?Tudi ti ponavadi spadajo zraven.Saj veš,da juha brez soli je lahko dobra,a ji nekaj manjka.

Prej bi rekla,da bi bilo bolj smiselno končati ta navidezni zakon,kot čakati na Božji čudež tvojega moža.Zdaj po novem,še sama ne veš,če si ga še želiš.

V tem primeru papir ne šteje nič.Ni vitalne,seksualne in ne vem kakšne energije.Kot dva klinično mrtva,vegetirata.

Upam ti reči,da si najdi nekoga,ki se te bo poželel in s katerim lahko upaš na kaj več kot samo na skupni naslov.