vaše mnenje
Zanima me vaše mnenje glede pornografije preko spleta in telefona. Tega namreč ne počnem jaz, pač pa patrner in sem ga naključno odkrila.
Po telefonu prejema in pošilja posnete porniče, ko se samozadovoljuje.
Kaj vi menite na to?
Rada bi mnenje žensk in moških, tistih , ki to počnete in ostalih.
Meni se zdi malce BOLNO, da pošiljaš lastne filmčke.
Pornografijo v revijah ali gledanje porničev že razumem, ampak, da ga sam snemaš……????
Res bi rada vaš pogled na to.
Spoštovani Zvonček,
že to, da se vaš partner samozadovoljuje, kaže na to, da se boji stika, bližine oz. navezanosti z odraslo žensko, v tem primeru z vami. Da pa to še prikriva in je v nenehnem strahu, kdaj ga bo nekdo zalotil, odpira še globlje razsežnosti njegove travme. Njegova dejanja vzbujajo občutke gnusa, sramu ter strahu in krivde. Čeprav morda vaš partner v tem ne vidi nič spornega, do samozadovoljevanja dostikrat privede huda čustvena zanemarjenost s strani staršev in osamljenost v otroštvu, največkrat pa spolna zloraba s strani odraslega. Vse skupaj izgleda “bolno”, kot ste navedli, “bolno” pa je bilo najverjetneje okolje in odnosi, v katerem je vaš partner odraščal. Preko pornografije, samozadovoljevanja, umikanja v svoj svet vaš partner izraža stisko in doživljanja, ki jo je nekoč doživel. Namesto da bi o njej spregovoril, jo sprošča preko vedenja in odnosov. Tu obisk strokovne pomoči vsekakor pride v poštev, za začetek pa ste mu lahko v veliko oporo s pogovorom, sočutno besedo in razumevanjem. Ne vem, koliko se vi ob njem počutite odrinjeno, prevarano in izdano, saj njegovi “sami-užitkarski poskusi” služijo le njegovemu cilju (sproščanju stiske), ne zaveda pa se, kaj to pomeni za vas in kako negotovo se počutite ob vsem tem.
Vztrajajte na odkritem pogovoru. Vse lepo vam želim.
Ne morem verjeti vašim besedam, gospa terapevtka, samozadovoljevanje je nekaj povsem normanega in vsakdanjega,tako pri ženskah kot moških, kakor tudi gledanje pornografskih filmov. Ne poznam moškega v svoji širši in daljni okolici, ki se ne bi samozadovoljeval kljub temu, da ima partnerko.
Ne širite takih bolnih “krščanskih” naukov za stvari, ki so povsem normalne v življenju, in preberite si kdaj kakšno knjigo na to temo. Ni vse deviantno, kar je očem skrito.
Mali zvonček, tvoj partner je povsem zdrav, odrasel moški!!!!! Pogovori se z njim, da bo vedel, da ne počne nič napačnega in da ti lahko zaupa. Moški skriva svoje početje pred žensko prav zato, ker se NJEJ to ne zdi zdravo in normalno, s tem pa jih krivično delamo za grešne kozle. Preberi si raje na forumu “ljubezenski nasveti”, pod to temo je veliko napisanega.
Zdi se mi, da se morata najprej pogovorit. Vprašaj ga, zakaj to počne, zakaj se raje ne zadovoljuje s teboj. Vem pa, da je težko, ker sem bila tudi jaz nekaj časa v podobni situaciji. Morda pa si vaš partner želi le sproščenega spolnega odnosa z vami in to pogosteje kot to počnete sedaj. Ne vem, to lahko ugotovita le skupaj.
Srečno pri reševanju nastalega problema:)
Spoštovana Tina,
vaš (in morda odziv še mnogi drugih) odziv me ne preseneča. Mnenje, da je samozadovoljevanje nekaj najbolj normalnega, je še kako razširjeno.
Zanima me eno: kakšen bi bil po vašem mnenju utemeljen, razumljiv, morda celo upravičen ali koristen razlog, ki bi podprlo dejstvo, da se mož, ki ima ženo (in spolne odnose) ali moški, ki ima partnerko v resni zvezi, ob vsem tem še skrivaj samozadovoljuje (navedbe veljajo za oba spola)? Kakšen je torej pomen samozadovoljevanja na skrivaj ob rednem spolnem življenju?
Kot drugo, je pa na mestu vprašanje, zakaj se vas je ta tema tako močno dotaknila.
Vse lepo vam želim.
Po svoje ne morem ne da bi se ne nasmejal nad vašim odgovorom, pa vseeno je mišljenje Tine realno, medtem ko sem za odgovor “mali zvonček” mnenja da je to vseeno nekako bolno (kar se tiče mobitela). Razumem pa da ste procerkeveno usmerjeni, se na moč čuti v odgovorih, toda nam vsem je zanano da “vse to dogaja povsod”.
Če je poanta v besedicah “na skrivaj”, ki naj pomenita, da tak človek namenoma prikriva dejstvo, da se tudi samozadovoljuje, potem je vprašanje smiselno. Če pa je ta “na skrivaj” dodan brez nekega premišljenega pomena in je pravo vprašanje, zakaj naj bi se zdrav človek v zvezi sploh samozadovoljeval (skrivaj ali ne skrivaj), je pa to nekaj povsem drugega.
Mislim pa, da lahko prepoznam svetovalca na podlagi katoliške spolne morale, kadar ga berem in mislim tudi, da je te temelje neetično prikrivati v primerih, kjer ljudje pričakujejo ideološko neobremenjene nasvete.
S samozadovoljevanjem je kot s spolnim odnosom: “dovoljeno” je kar je OBEMA prav.
Če mora eden izmed obeh nekaj skrivati in prikrivati, je nefer do drugega.Če pa je ta drugi zaradi takega početja prizadet in ga partner ne upošteva, pomeni da je v odnosu problem(nazupanje, nerazumevanje…)
Zato se meni zdi na mestum vprašanje: kako se vi, mali zvonček, počutite ob tem?
Vaš odgorov, vaša občutenja vam bodo odgovorila, ali je to (za VAS) bolno ali ne.
Lep pozdrav.
Nekaj stvari se mi ne zdi normalnih v tem pisanju.
1.ti Mali zvonček ne veš, če je v redu , da se tvoj partne snema pri samozadovoljevanju in to pošilja okrog? – a res ne veš, ali samo misliš, da ne veš’, da je to “bolno”? BODI BOLJ SAMOZAVESTNA. Če se ti zdi to narobe, če te to žali, če se s tem ne moreš sprijazniti – potem vsekakor to za vajin odnos je narobe in se morata temeljito pogovoriti, kje vama ne štima. Verjetno bo treba veliko dela in tudi strokovna pomoč, da bosta našla skupno pot in zadovoljivo skupno spolno življenje in obojestransko zadovoljstvo.
2.Gospa strokovnjakinja, vas bi pa vprašala kje ste vi študirali, kdo so ljudje , ki so vas poučevali, kakšno spolno življenje živite, da lahko daste tak odgovor? Samozadovoljevanje je za vas bolno? A dajte no? Pa greh je tudi? Pa na skrivaj ni v redu – a bi naj torej javno? Ali pa , ko imaš spolno potrebo, željo, nujo ali kakor koli že , bi naj najprej naznanil partnerki in še komu, da potem ne bi občutil strahu in krivde – oziroma če občuti strah n krivdo se ne sme samozadovoljevati, ker je to bolno…bla bla bla
Ne, mi je žal, mi res zmanjka potrpljenja, ko berem taka strokovna mnenja!
Če je poanta v besedicah “na skrivaj”, ki naj pomenita, da tak človek namenoma prikriva dejstvo, da se tudi samozadovoljuje, potem je vprašanje smiselno. Če pa je ta “na skrivaj” dodan brez nekega premišljenega pomena in je pravo vprašanje, zakaj naj bi se zdrav človek v zvezi sploh samozadovoljeval (skrivaj ali ne skrivaj), je pa to nekaj povsem drugega.
Mislim pa, da lahko prepoznam svetovalca na podlagi katoliške spolne morale, kadar ga berem in mislim tudi, da je te temelje neetično prikrivati v primerih, kjer ljudje pričakujejo ideološko neobremenjene nasvete.[/quote]
Očitno sva midva pisala zelo podobno, torej bi pričakoval repliko, oz. videnje moderatorke.
Ojla, Mali zvonček,
če bi moj partner delal enako kot tvoj, bi bilo meni zelo neprijetno in bi se o tem želela pogovoriti z njim in izvedeti, zakaj to počne.
Čemu služi snemanje lastnih filmčkov in pošiljanje naokrog?
To je daleč preko meje klasičnega samozadovoljevanja (če ima en partner preveč spolne energije), ki bi ga lahko mirno sprejemala.
Si predstavljate, da nekje na internetu odkrijete filmček svojega partnerja in da ga lahko gleda vsak? Me kar zazebe pri duši.
Pri tem obnašanju tudi jaz pomislim v smer odvisnosti od spolnosti in da spolnost služi za sproščanje lastnih stisk. Težko je biti partner takega človeka, posebej zato, ker je velika verjetnost, da tudi spolnost s partnerjem uporablja enako – za sproščanje svojih stisk, to pa spolnost med dvema zelo razvrednoti, osiromaši, saj nisi več človek, ljubljena oseba, ampak sredstvo za sproščanje stiske.
lp
Na podobno temo smo že imeli debate….pa je pač potrebno sprejeti tako, da vsak zase najbolje ve, zakaj in kako.
Je pa potrebno pri teh stvareh še kako analizirati, kaj in kako je kaj mišljeno.
Ker samozadovoljevanje preko vseh meja, ko spolnost v partnerstvu ni zadovoljiva, ko so težave v odnosu, ko se skriva še vse kaj drugega, kot erotične pripomočke, filme, gradiva….tukaj bi se vsak (tako katoličan kot ateist) strinjal, da je to bolno početje in nezdravo za odnos
-ko pa govorimo o samozadovoljevanju v pomenu besede, kot ga naprimer razumem jaz: občasno, ko partner ni in ne more biti prisoten, ko partnerja povesta in upata povedati : ko te ni bilo, sem se samozadovoljeval…ali…ko sem sama, se tudi samozadovoljujem (brez potrebe po rednem “javljanju” tega početja in opravičevanju)- ko sicer v odnosu ni nekih problemov, ko je komunikacija sproščena, ko je med dvema zaupanje, ko nobenega od njiju ne moti, ne žali in ne prizadane “početje” drugega, ko drugi upošteva mnenje svojega partnerja, če bi mu kdaj bilo neprijetno ali neprimerno-bi lahko prenehal, omejil,..svoje početje…
Ko se dejansko “samozadovoljuje” in ni v stiku (preko telefona, računalnika) s tretjo osebo…če počne to zgolj sam s seboj, na podlagi fantazije, mogoče kake “stimulacije” (revija, slika, film, ..)
Ko se to počne, ko si sam, ne pa popolnoma na skrivaj (partner ve, da to počne njegova soproga, ni ji pa potrebno vsakič “javiti” in zagovarjati)….to se meni zdi izključno osebna zadeva, za katero mi nima kdo “oporekati” ali to lahko počnem ali ne. Vprašanje je samo, kako me čuti moj partner.
Ko so v preteklosti otrokom branili, jih sramotili in kaznovali za to početje, mislim, da to ni prineslo tem otrokom, ki so bili “razgaljeni”-nič dobrega v življenju in tega gotovo niso prenehali početi, kvečjemu so začeli še bolj skrivati in mogoče začeli iskati še kake sprevržene variante samozadovoljevanja…
Ne bi pa upala “obtožiti” vsakogar, ki se samozadovoljuje, da je to manko v otroštvu ali celo posledica spolne zlorabe…ker ne vem, kako, kdaj in zakaj to počne….in kako s tem vpliva na okolico….kar je tudi pomembno, po moje.
Pozdravljeni!
Verjamem, da bo Barbara sama znala dobro oceniti, ali je sploh še potrebno kaj dodati in pojasnjevati k odgovorom, ki jih je dala, sploh glede na, po mojem mnenju zelo neprimeren, način nekaterih odzivov. Mene je k odzivu spodbudila večkratna uporaba izraza “normalno početje”. Sam (verjamem, da to velja tudi za ostale moderatorje) se pri svojih odgovorih ne ukvarjam s tem, kaj je normalno in kaj ne, še manj s tem, kaj je moralno in kaj ne. Bistvena vprašanja so, kaj določeno početje pomeni, zakaj do njega pride, kakšen pomen in posledice ima v odnosih nasploh in, kar je morda najpomembnejše, kakšen pomen in posledice ima v KONKRETNEM odnosu. Povsem enako velja tudi za samozadovoljevanje. Do onemoglosti lahko razpravljamo o tem, da se to počne na splošno, da je to nekaj normalnega, da to ni nič umazanega, spornega,… Vendar, kdo določa, kaj je normalno in kaj je bolno. Več kot pol zakonov se konča z ločitvijo, torej je ločitev nekaj povsem normalnega. Občasno se bolj ali manj napija dobra tretjina Slovencev, alkoholizem je torej pri nas nekaj povsem normalnega. Itd, itd. Kaj če bi se namesto razpredanja o tem, ali je samozadovoljevanje normalno, moralno, prav ali narobe, raje preprosto vprašali, ali je samozadovoljevanje in pošiljanje posnetkov v KONKRETNEM odnosu, v katerem je “mali zvonček”, za ta odnos koristno, vodi k bolj zadovoljujočem odnosu ali ne? Očitno ne, drugače se “mali zvonček” ne bi oglasila na forum in ne bi uporabila besede BOLNO (kolegica Barbara je to besedo dala v narekovaje in to zagotovo ne po naključju!). Ne gre torej za debato o samozadovoljevanju na splošno, saj se lahko povsem strinjam, da gre za nekaj “normalnega”, “neškodljivega”, če hočete lahko celo za nekaj “koristnega”. Ob tem se pa povsem enako strinjam z Barbarinim spraševanjem, zakaj se nek moški “ki ima ženo (in spolne odnose) ali moški, ki ima partnerko v resni zvezi, ob vsem tem še skrivaj samozadovoljuje” in kar je morda še bolj pomembno “Kakšen je torej pomen samozadovoljevanja na skrivaj ob rednem spolnem življenju?”. Nič spraševanja torej o tem, ali je samozadovoljevanje normalno, moralno in nevemkajše, ampak zelo preprosto: kaj to pomeni? Kot običajno je vprašanje precej bolj preprosto, kot odgovor. Vendar imaj prikrito samozadovoljevanje v resni zvezi običajno razloge in vzroke, kot jih je že nakazala Barbara. Če bosta “mali zvonček” in njen partner želela imeti boljši odnos, se bosta morala teh zadev dotakniti in se odkrito pogovoriti. Ne zato, ker bi bilo kaj “umazano”, “bolno” ali “nenormalno”, ampak samo zato, ker se “mali zvonček” zaradi tega v odnosu ne počuti več dobro.
Lep pozdrav
Spoštovani,
mislim, da je pogovor, ki se je razvil, že zdavnaj presegel vprašanje, ki ga je začel. Tema se je razširila zlasti na “normalnost” ali “nenormalnost” samozadovoljevanja, ki tu sploh ni bilo vprašanje. Bolj je tu pomembno sporočilo, ki ga samozadovoljevanje nosi s seboj, občutke, ki jih vzbuja (drugemu partnerju) in morebitni vzroki, ki do tega početja pripeljejo, kar sem na kratko navedla že v prvem odgovoru. Bolj so pomembne težnje, ki nekoga v to ženejo in vzroki za te težnje. Ne gre torej za oceno ali je normalno ali ne, temveč doživljanja in sporočila, ki stojijo v ozadju tovrstnega početja.
V pojastnilo: da je vedenje njenega partnerja “bolno”, je bilo povzeto po Malem zvončku, kar je na začetku sama navedla (in ne sodba z moje strani).
Z vsem spoštovanjem,
Se pridružujem mnenju, da je samozadovoljevanje popolnoma normalno, se pa tudi meni zdi, da je mož prekoračil meje “normalnega” s pošiljanjem lastnih porno filmčkov in več kot očitno s tem prizadel svojo partnerko.
Bi imela pa še jaz eno vprašanje, če lahko kdo pove še svoje mnenje:
S partnerjem sva skupaj že 5 let in imava dveletno hčerkico, najin odnos se je zdel prekrasen, čeprav sva imela svoje vzpone in padce kot vsak par. Pretekli vikend pa sem čisto po naklučju našla porno filme (ki si jih je z interneta snel moj partner) ki prikazujejo incestni sex ter sex z najstniškimi dekleti, od katerih se mi je marsikatera zdela mladoletna. Ko sem partnerja vprašala glede teh posnetkov je rekel, da si je to ogledal iz čiste radovednosti in da nikakor ne čuti nikakršnih pedofilnih nagnenj in me rotil, naj mu vendar verjamem.
Sama pa resnično ne vem kaj naj si mislim, ker meni je želodec obračalo ko sem samo na hitro preletela njegov erotični repertoar in resnično ne razumem, kako lahko njega to zanima ali celo vzburja.
Privolil je, da bo skupaj z menoj obiskal družinsko posvetovalnico in pravi, da bom tako še od strokovnjakov čula, da njegovo vedenje ni deviantno. Moram pa priznati, da ga od takrat ne upam več pustiti samega z najino hčerkico, kar je tudi opazil.
Prosim za vaše mnenje. Hvala!
Seveda je vprašanje, ker so odgovori in svetovanja formulirani ravno na podlagi naših prepričanj o tem, kaj v zdravo spolnost spada in kaj ne in na kakšen način partner lahko ali celo mora soodločati o naši spolnosti. In samozadovoljevanje ste problematizirali prav vi.
Partner od Mali zvonček je nedvomno kršil dogovor o spolni monogamiji, ki ga, kot domnevam, ima z Mali zvonček kot partnerko in s tem ima Mali zvonček tudi probleme – logično. Vaš prvi odgovor pa je problematiziral samozadovoljevanje v zvezi NA SPLOŠNO in se pravega problema – torej vlačenja tretjih oseb v spolno intimo med Mali zvonček in njenim partnerjem – praktično sploh ni dotaknil. In to me preseneča, ker spet domnevam, da je Mali zvonček precej vseeno, ali se njen partner samozadovoljuje, seveda ji pa ni vseeno, da to počne tako, da vpleta v to konkretne tretje osebe in da njegovo početje presega meje fantazij.
Tako kot ima pacient pravico vedeti, da mu zdravnik, ki je Jehovova priča, v nobenem primeru ne bo dal transfuzije, tako imajo “pacienti” tukaj pravico vedeti, ali je po vašem prepričanju samozadovoljevanje v zvezi v vsakem primeru pač patološko in pika ali ne. Ne vem, zakaj je potrebno izmikanje odgovoru na to vprašanje.
Seveda je vprašanje, ker so odgovori in svetovanja formulirani ravno na podlagi naših prepričanj o tem, kaj v zdravo spolnost spada in kaj ne in na kakšen način partner lahko ali celo mora soodločati o naši spolnosti. In samozadovoljevanje ste problematizirali prav vi.
Partner od Mali zvonček je nedvomno kršil dogovor o spolni monogamiji, ki ga, kot domnevam, ima z Mali zvonček kot partnerko in s tem ima Mali zvonček tudi probleme – logično. Vaš prvi odgovor pa je problematiziral samozadovoljevanje v zvezi NA SPLOŠNO in se pravega problema – torej vlačenja tretjih oseb v spolno intimo med Mali zvonček in njenim partnerjem – praktično sploh ni dotaknil. In to me preseneča, ker spet domnevam, da je Mali zvonček precej vseeno, ali se njen partner samozadovoljuje, seveda ji pa ni vseeno, da to počne tako, da vpleta v to konkretne tretje osebe in da njegovo početje presega meje fantazij.
Tako kot ima pacient pravico vedeti, da mu zdravnik, ki je Jehovova priča, v nobenem primeru ne bo dal transfuzije, tako imajo “pacienti” tukaj pravico vedeti, ali je po vašem prepričanju samozadovoljevanje v zvezi v vsakem primeru pač patološko in pika ali ne. Ne vem, zakaj je potrebno izmikanje odgovoru na to vprašanje.[/quote]
Točno tako!
Dobro , da se ti da. Jaz sem obupala ob tem sprenevedanju.
Spostovana ga. Barbara ali g. Izidor (ali kdo drug…)
Mene kot samsko osebo na tem mestu zanima, ce se za samozadovoljevanjem samskega cloveka, ki je v mejah normale oz. ustrezno njegovim telesnim potrebam, tudi skrivajo kaka tezka sporocila? Ali lahko govorimo o zmernem samozadovoljevanju kot izkljucno o upraviceni telesni potrebi? In ce ja – kako to, da Cerkev to imenuje “greh”?