“Leta 1990 smo predvidevali, da se bo podaljševanje pričakovane življenjske dobe upočasnilo in da bodo učinki medicinskih posegov vse manj vplivali na pričakovano življenjsko dobo,” je dejal gerontolog Jay Olshansky, profesor epidemiologije in biostatistike na šoli za javno zdravje na univerzi Illinois v Chicagu. Vendar se z njegovim mnenjem ni strinjalo veliko ljudi.
Zdaj, 34 let pozneje, Olshansky pravi, da so s soavtorji dokazali, da so imeli prav. Njihova analiza podatkov o življenjski dobi iz Avstralije, Francije, Hong Konga, Italije, Japonske, Južne Koreje, Španije, Švedske, Švice in Združenih držav Amerike je bila v začetku oktobra objavljena v reviji Nature Aging. Deklice, rojene leta 2019 v teh krajih, imajo 5,1 odstotka možnosti, da bodo dočakale 100 let, dečki pa 1,8 odstotkov, navaja študija.
“Želim se prepričati, da se dognanja pravilno interpretirajo. Še vedno podaljšujemo pričakovano življenjsko dobo, vendar počasneje kot v prejšnjih desetletjih,” je dejal Olshansky, ki je o svoji analizi podatkov o dolgoživosti spregovoril za CNN. Povzemamo ključna sporočila.
O tem, da bo človek živel do 120 ali celo 150 let
Olshansky pravi, da gre za izmišljene številke, in da se trditve o radikalnem podaljšanju življenja ne da empirično preveriti. Do zdaj je le ena ženska doživela 122 let. Gre za Francozinjo Jeanne Calment, ki je bila rojena 1875, v času, ko je bila pričakovana življenjska doba približno 45 let. Umrla je 122 let in 164 dni kasneje, leta 1997, čeprav je kadila in pila vino portovec.
Proces staranja zaenkrat ostaja nespremenljiv: gre za propadanje celic, tkiv, organov in organskih sistemov, česar (trenutno) ni mogoče ustaviti. Lahko se borimo proti velikim boleznim, vendar to nima takšnega učinka na podaljšanje življenja, kot si ljudje mislijo. Pravzaprav se bo ta učinek zmanjševal.
To je posledica uspeha, ne neuspeha: Ljudem je omogočeno, da živijo dovolj dolgo, da lahko izkusijo biološki proces staranja, ki je zdaj prevladujoči dejavnik tveganja. Dolgoživost lahko premagamo le, če bomo upočasnili biološki proces staranja.
O vplivu vse pogostejših bolezni, kot sta debelost in sladkorna bolezen tipa 2, na dolgoživost
“Pojavnost debelosti, ki povzroča sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, raka in druge bolezni, se je precej povečala. S kolegi smo leta 2005 objavili članek, ki kaže, da bo to prva generacija otrok, ki bo zaradi debelosti živela krajšo življenjsko dobo od svojih staršev,” je dejal Olshansky. Dodal je, da je na večjo pojavnost vseh teh bolezni medicina odgovorila z napredkom v široki paleti zdravil in tehnologij, s katerimi se zdravijo te bolezni, kar podaljšuje življenje. Danes veliko ljudi živi do 70., 80., tudi 90. leta in še več. Ampak vsi se borijo z več boleznimi, ki so povezane s temeljnim procesom staranja. Ampak tudi, če bi odpravili te bolezni – debelost, kajenje … – to še vedno ne bo imelo velikega vpliva na pričakovano življenjsko dobo, saj so številne negativne posledice teh bolezni že zmanjšane ali odpravljene.
Ali podaljševanje življenjske dobe živali daje upanje, da se bo vseeno še podaljšala tudi življenjska doba ljudi?
Raziskovalci uspešno upočasnjujejo biološko staranje pri sadnih mušicah, črvih, miših in primatih, kar človeštvu ponuja drugo priložnost, da spremeni potek človeškega preživetja, odgovarja Olshansky. “To je geroznanost. Vendar pa, ali lahko res pričakujemo, da zato, ker so raziskovalci podvojili ali potrojili življenjsko dobo miši, pomeni, da lahko enako podvojimo ali potrojimo življenjsko dobo ljudi? Ne dvomim, da lahko podaljšamo življenjsko dobo krajše živečih vrst, vendar pa ni nobenega dokaza, da to pomeni enakovredno podaljšanje življenjske dobe ljudi. Ali je verjetno, da bomo živeli dlje? Da. Za koliko? Ne vemo,” je odločen.
“Merilo uspeha pri podaljševanju življenjske dobe ne sme biti le podaljšanje življenjske dobe, temveč podaljšanje zdravega obdobja človeškega življenja.”
Gerontolog Jay Olshansky, profesor epidemiologije in biostatistike na šoli za javno zdravje na univerzi Illinois v Chicagu.
