Pozdravljeni,

na venerološkem testu so mi začetek julija potrdili okužbo z Ureoplasmo urealyticum, Mycoplasmo hominis in Gardnerello.

Simptomi, ki so me spremljali so bili težave z uriniranjem, pekoča sečnica, pritisk v mehurju in nasploh čuden občutek pri uriniranju in predelu mehurja. Nožnica brez posebnosti samo neprijeten vonj.

Prejela sem zdravljenje z Doksivibro (14dni) za ureaplasmo in Efloranom (10dni) in dodatno z Vagisanom (dvakrat 7 dni) za BV.

Patner je tudi opravil terapijo z doksickilinom (brez testa).

Kontrolni test mi je pokazal negativen rezultat. Čutila sem precejšnje izboljšanje, a še vedno pekoč neprijeten občutek ob uriniranju le precej blažji. Med tem časom zdravljenja do kontrolnega testa s partnerjem nisva imela spolnih odnosov.

Ginekologinja na Dermatološki je dala priporočilo, da naj bi partner opravil tudi terapijo z Efloranom, za vsak slučaj, če bi “nosil” kakšno bakterijo, ki bi povzročala težave.

Te terapije ni opravil, ampak urinski test PCR na spolno prenosljive infekcije in ureaplazme, ki je pokazal negativen izvid.

Trenutno imam ponovno problem z ventjem sečnice in pekočim uriniranjem. Peče me včasih tudi kar tako, ne med uriniranjem (ampak ne nožnica, v predelu sečnice) Simptomi so bili tokrat hujši (tudi potreba po večkratnem uriniranju in nemirnost).

Splošni urinski test pri osebni zdravnici ni pokazal nobenega vnetja.

Osebna ginekologinja mi je vzela bris sečnice, ki je tokrat pokazal okužbo z Ureaplasmo parvum ter nožnice, kjer so zaznali E. faecalis. Ponovno sem prejela doksiciklin (za 8 dni) in fluomizin (6 dni). Z nožnico nobenih posebnosti razen ponovno samo neprijeten vonj.

Tokrat sem dobila navodilo, da partner ne potrebuje nobene antibiotične terapije in sploh ne predlagane terapije z Efloranom.

Ob kopici različnih navodil sem trenutno zmedena.

Kako pride do okužbe z Ureaplasmo parvum? Ali je to bakterija, ki je v telesu in se samo razraste? Ali se jo tretira kot Ureaplasmo urealyticum? Potem bi verjetno prva terapija z doksiciklinom pri meni in partnerju delovala? Ali je možno, da je bil partner lažno negativen in sem jo sedaj prejela od njega? Ampak potem bi okužbo s parvum verjetno prejela že takrat kot okužbo z urealyticum?

Prosila bi vas za nasvet, vnetja sečnice in poslabšanja se mi dogajajo po spolnih odnosih (oz. se ne pozdravijo). Stanje je nekoliko slabše med mensturacijo. S partnerjem uporabljava kondome med penetracijo, brez drugih kontracepcijskih metod.

Letos sem dala čez kopico antibiotičnih terapij med drugim tudi za bakterijo Helicobacter. Bi bilo mogoče, da je moj imunski sistem toliko načet, da se ne ubranim in se bakterije razrasejo?

Ali bi morala še na kakšen specifični urniski test za druge bakterije, ki bi lahko povzročale težave? Ali venerološki zajema vse, kar bi lahko bil vzrok vnetij sečnice?

Prosim za nasvet, saj se stanje teh vnetij vleče že mesece, je neprijetno in mi je vedno manj jasno, kaj bi bil pravi pristop k rešitvi problema.

Najlpeša hvala in lep pozdrav,
Martina

spoštovani,

stanjem, kakršno je vaše, imenujemo “zatečeno stanje2, ki je praviloma mešanica primarnih vzrokov in našega ukrepanja” v katerem težko ločujemo, kaj je posledica prvega in kaj posledica drugega. Tudi v strokovnih krogih narašča zavedanje, da imajo tudi antibiotiki negativen vpliv na naše obrambne sposobnosti proti mikroorganizmom, saj so glede na razpon delovanja praviloma absolutno preširokega spektra in poleg mikroorganizma, ki ga želimo odpraviti praviloma uniči še širok spekter mikroorganizmov, ki nas v bistvu ščitijo, med drugim pogosto prav pred tistimi, proti katerim predpišemo antibiotike. Posledica AB zdravljenja je potem neke vrste “puščava”, katero pa pogosto ponovno naselijo prej nam neljubi kot zaščitniški mikroorganizmi in težave se bodisi vrnejo ali pa so lahko še večje kot so bile pred zdravljenjem. Problem je, ker se stroka pri obravnavi takih stanj rada zacikla v krog diagnostike (mikrobiološki brisi) in ponovne in ponovne uporabe antibiotikov, kar seveda nima dolgoročne perspektive, saj drugo za drugo ustvarjamo “mikrobiološko puščavo”, katero ponovno in ponovno naseljujejo nezaželeni mikroorganizmi, katerih pa je v okolici vedno dovolj.
Sam v takšni situaciji raje uberem pot spodbujanja zaščitniških mikroorganizmov, v konkretnem primeru laktobacilov, ki so najbolj znani zaščitniki predvsem genitalnega področja in pa probiotikov, ki urejajo tudi črevesno floro po antibiotičnih zdravljenjih.
Kaj bi vam lahko v vaši situaciji svetoval? Morda agresivno in vztrajno uporabo pripravkov na osnovi mlečne kisline in pa vaginalne kapsule Ganophylus (z živimi laktobacili), pa, razen v primeru klinično jasne in laboratorijsko potrjene infekcije sečil (na podlagi preiskave Sanford), izogibanje kakršnikoli terapiji z antibiotiki širšega spektra. Težave seveda lahko še trajajo nekaj časa, ker tovrstni procesi rehabilitacije normalne bioflore trajajo lahko več mesecev, tudi do pol leta. Treba je le vztrajati. Edini antibiotik, ki na običajni mikroflori naredi malo škode, je metronidazol (Efloran), kateri predvsem deluje na anerobno floro, ko povzroča bakterijsko vaginozo in težave z neprijetnimi vonjavami, ne vplivajo pa normalno vaginalno floro.