Pozdravljeni!

Upam, da si lahko dovolim, da vas kontaktiram tudi ce ne prihajam k vam z dolocenim problemom. Veckrat namrec razmisljam o vasem delu in bi vam rada postavila 2 vprasanji, na kateri si zelim dobiti vas odgovor, po moznosti ne le od enega izmed vas.

Radovedna sem, od kod vi terapevti poznate vsa ta obcutja, ki jih znate taka natancno opisati v svojih odgovorih, da dobim obcutek, kakor da sledite tem ljudem ze od zdavnaj? Pa cetudi se lahko gre za precej raznovrstne probleme. Enkrat sem NA KRATKO pisala o problemu, ki sem ga imela z zakljuckom diplome (torej nic v zvezi z odnosi), pa ste mi na moj prispevek odgovorili NA DOLGO z opisom moje druzinske situacije, torej mojega resnicnega problema, ki ste ga zadeli v polno! Kako vi to znate? In kako znate tako dobro odgovoriti na sleherno izkusnjo bralca, tudi ce je sami niste nikoli doziveli?

Nadalje pa me se zanima, ce vam je vas studij oz. vse teoreticno znanje s katerimi razpolagate in ce vam vase delovne izkusnje z ljudmi v stiski pomagajo lazje razumeti, preziveti in ziveti VASE druzinsko zivljenje? Ali je za vas kaj lazje prenasati razne preizkusnje? Ali je vase zivljenje – glede na to, da ste “strokovnjaki za odnose” – kaj bolj svetlo kot za vecino, ki se oglasamo na tem forumu?

Rada bom prebrala vase odgovore!

Lep pozdrav!

Lidija

Lepo pozdravljeni ga. Lidija!

Sprašujete od kje poznamo terapevti vsa ta občutja? Vsa ta občutja so del življenja in veliko tega smo tudi sami doživeli in prečutili pri sebi. Študij nam je dal zelo veliko, predvsem so nas naučili začutiti človeka skozi njegova občutja. Terapevt prevzame občutja na svoje telo, jih prečuti in vrne. Zelo podobno delo je tukaj na forumu. Tudi tukaj, čeprav ne vidiš osebe, do neke mere začutiš njen svet (v okviru možnosti, ki jih tukaj pač imamo).

Zaključiti študij Zakonske in družinske terapije pomeni, prečutiti veliko tega tudi pri sebi in hkrati je vsak odnos, ki vstopiš v njega danes(tudi terapevtski) priložnost za osebno rast. Predvsem gledanje in dojemanje življenja se ti zelo spremeni in opažam, da na čisto svojski in poseben način doživljamo stvari v življenju. Tako kot ima kemik ali ekonomist svoj pogled na svet, tako tudi mi vidimo svet malo drugače, kar zelo pripomore k drugačnemu, bolj sproščenemu življenju.

Na zadnje vprašanje pa bom odgovorila osebno. Moje življenje, po končanem študiju in delu z ljudmi dobiva vedno več globine v sočutju, razumevanju sebe, moža in otrok ter drugih ljudi. Hkrati pa se mi zdi, da prehajam vedno bolj v nek sproščen svet, kjer ti življenje postane lepo in se ga veseliš- dobi smisel.

Imejte se lepo in predvsem vztrajajte, vse težke stvari v življenju nekoč popustijo in jih nadomestijo nove. Potrebno pa je veliko vere, vztrajnosti in poguma, da pogledaš vase in si dovoliš ter sprejmeš vse tisto, česar se najgloblje bojiš.

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]

Spoštovana Lidija,

sama bom rekla takole: ključno pri našem delu se mi zdi zaupanje vase in pripravljenost za delo na sebi. Torej zaupanje v to, kar čutiš in misliš ter sočutje za ljudi v stiski. Vi podate zgodbo, ki je polna občutij, doživetij, izkušenj, čutenj, podob, celo slik…, mi vrnemo le iskren in pristen odziv, ki se v tistem trenutku vzbudi. Treba je vzeti resno vse, kar kdorkoli pove, napiše, želi, saj to delo zahteva določeno mero odgovornosti.

Nenazadnje pa delo terapevtov zahteva veliko dela na sebi, torej našo lastno rast, globlje razumevanje sebe, iskanje naših nekdanjih zgodb, izvorov težav… Izkušnje in delo z ljudmi preprosto zahtevajo, da se tudi mi učimo, razrešujemo svoje stvari, razmišljamo, tvegamo, poskušamo. Samo (teoretično) znanje ni dovolj, je zgolj za začetek. Zaupanje vase, želja po tovrstnem delu, dobra vera in globoko upanje, da se vedno da iti naprej so glavna vodila, da se v življenju resnično da marsikaj doseči.

Želim vam vse lepo.