Brez učitelja težko do uresničitve

Vsako bitje mora doseči izpolnitev, takšna je usoda. Dolžina in težavnost poti sta določeni z naravo skupnih posledic mnogih življenj. Da bi dosegli izpolnitev na področju duhovnosti, je zelo potrebna pomoč tistih, ki so pot že premagali. To vodstvo se lahko sprovede samo od srca do srca, ko se vzpostavi zaupen odnos med iskalcem in mojstrom. Spisi, razlage, vodiči le vzbujajo dvome, prepire in razprave. Razum lahko razvije le preudarnost in spretnost. Toda na področju duha je edino izkušnja, pridobljena skozi intuicijo, veljavna. Kajti za pot od intuicije do razsvetljenja je potrebno prebiti in uničiti sloje sebičnosti in zla. Učitelj bo v tej pustolovščini v veliko pomoč. Le tisti, ki je dosegel cilj, lahko do njega popelje tudi romarja. Brez učitelja iskalec bržkone tava po divjini.

Sathya Sai Baba

Igor pozdravljeni.

Glede duhovnega učitelja imam eno vprašanje. Kaj pa, če me je nekaj mesec spremljal, me učil, testiral in ko sem najmanj pričakovala, sem se morala odmakniti..
Nič ne zamerim, samo potrditev želim, da imam pravilne misli…

Hvala za odgovor..

Draga anonimka,

težko bom potrdil tvoje misli, ker si mi dala premalo informacij. Celo misli, ki naj bi jih potrdil, mi nisi razkrila. Soditi ni spodobno, ker nikoli ne poznamo absolutne resnice, če pa sploh ne poznamo nič, pa je celo nemogoče, ne samo nespodobno.

Morda, če boš povedala kaj več, ti bom lahko odgovoril tudi kaj več. Je pa z učitelji tako, kot z učenci. Včasih si učenec izbere nekompatibilnega učitelja, včasih si učitelj izbere nekompatibilnega učenca. Oba imata pravico izbire, seveda. Če vajina pot ni potekala tako, kot si si predstavljala, je krivda verjetno na obeh straneh ( tako je vedno s krivdo ).

Spomnim se nekaga vodiča, ki nas je vodil po poti na Mont Blanc. Ni bil kriv on, jaz pa tudi ne, da takrat nismo dosegli vrha. Njegova pričakovanja so bila prevelika, naša pripravljenost je bila manjša. Pa, saj veš, še vremenski pogoji niso bili ravno najboljši. Nekompatibilnost in pomanjkanje empatije, bi rekel….

No, napiši kaj več, če želiš kvaliteten odgovor! Lahko tudi na ZS!

Ja, se popolnima strinjam z vami, Igor, in verjamem, da ko je učenec pripravljen, pride tudi učitelj. Pa se sprašujem ali nisem še pripravljena, sem premalo “agresivna”, samoiniciativna, saj čutim, da učitelja rabim, pa ga ni….

Hvala za komentar, mnenje, nasvet!

Z učiteljem, draga Marjanca, je tako, kot z vsemi drugimi stvarmi. Ko ga pričakujemo, ga ni, ko pa ga najmanj pričakujemo, pa pride, ponavadi kar sam od sebe. Če si res pripravljena, potem si tudi slišala za besedo potrpljenje…..

Se strinjam ja, tudi pri meni je bilo tako, da je prišel, ko sem najmanj pričakovala. Pred tem sem čutila željo po nečem, samo si nisem znala razložiti kaj bi to bilo. Prišel pa je, ko sem ga najbolj potrebovala, v smislu, da je bil čas, sa se soočim z nečim novim in predvsem z resnico o sebi. Iz svojih izkušenj lahko povem, da pot ni lahka, resnično si moraš želeti spremembe marsikaj potrpeti.
Kot sem prejšnjič omenila, da sem se morala odmakniti, zaradi določenih okoliščin, sem spoznala, da sem potrebovala razmislek in ugotovila, da imam še vedno veliko željo po duhovnemu napredku in spremembi in da sem zaradi velike želje, ki se je včasih žal zavrtela v kontra smer, malo izgubila. Izgubila sem stik s sabo. Priznam, da mi manjkajo njegovi nasveti, čeprav je včasih resnico povedal na grob način.. 🙂

Hvala za kakršen koli komentar oz. nasvet..

Lep in topel pozdrav..

Prav ta tvoj “odmik” in okoliščine, ki so mu botrovale, bi morda skušala razumet, kot sporočilo. Razumeti sporočilo in ga upoštevati pa bi lahko pomenilo prav tisti korak, po katerem si hrepenela in te bo spet pripeljal nazaj ne iskanje poti k sebi…..

Hvala. Se popolnoma strinjam. Ogromno stvari moram “podelati” pri sebi. Vendar sem še vseeno zmedena in prisoten je strah. Velika ovira pa je tudi zaupanje v ljudi. Mislim, da je to tudi povezano z vsem tem..?
Želim si upoštevati sporočilo, ampak “me nekaj bremza”. Ne vem, je mogoče želja še vseeno premajha, je prisoten ego ali pa enostavno ne razumem sporočila? Tukaj se potem vse ustavi. So področja pri katerih vidim male vsakodnevne spremembe. Mogoče pa še ni čas in bo šlo pri meni malo bolj počasi?
Vera in upanje pa ostaja…

Upanje umre zadnje. Tudi vse ostalo se bo ščasoma umirilo – od zaupanja v ljudi do zmedenosti in strahu…. Pri različnih ljudeh je hitrost napredka različna. Nekateri potrebujejo več življenj, nekateri le nekaj let. Ampak pot k Najvišji Biti, ki ni nekje daleč zunaj, ampak v tebi sami, boš našla, to je zagotovo. Morda ti manjka le malo več konkretnosti, pa bo šlo hitreje……