Živijo.
Sem fant star 24 let in imam dekle staro 21 let. Sam sem imel prej zvezo, ki je sicer trajala okrog dve leti, vendar je bila ta zveza že od začetka usojena na propad, saj nisem bil zaljubljen in še sam ne vem, zakaj sem bil sploh z njo. No, ko sem se končno zavedal, kaj se dogaja, sva šla narazen. Moje sedanje dekle je pred mano imelo dve daljši zvezi (obe okrog leto dni) in nekaj partnerjev samo za sex.
Na začetku je bilo noro. Prvič v življenju sem začutil, kako je, če si resnično zaljubljen, kako je, ko lebdiš in misliš samo na njo. Na začetku sva si praktično povedala vse o bivših partnerjih, in ker pač nisem imel tako bogatega ljubezenskega življenja, sem pri moji zgodbi še malo dodal. Ne vem sploh, kaj sem tisti trenutek razmišljal, vendar tako je bilo. V nadaljevanju zveze, ko sva se spoznavala, pa sem ugotovil, da je moje dekle izjemno ljubosumno. Takrat sem seveda tudi čisto prenehal govoriti in odgovarjati na vprašanja o moji bivši zvezi ter ji priznal sem, da sem v moji zgodbi še malo naložil in se ji iskreno opravičil. Opravičilo je sprejela in tega niti ne omenja več.
Bivše partnerke niti ne pozdravim, nimava nobenih stikov in niti slučajno ne mislim nanjo. Vendar moja sedanja punca ne more sprejeti dejstva, da sem imel pred njo punco in da sem z njo seveda tudi seksal. Zaradi tega se zadnje čase veliko kregava in stvar postaja že nevzdržna. S to punco sva skupaj leto in pol. Vsaka stvar jo spomni na moje bivše dekle, velikokrat najini pogovori trajajo tudi po več ur, da potem razrešiva problem in obema poberejo ogromno časa ter tudi energije.
Ko je jezna, sem najslabše bitje na tej zemlji in praktično je ni stvari, ki jo naredim prav. Po drugi strani pa je najbolj »zakon« dekle, ko je vse v redu. Res se lepo ujameva in obema ta zveza pomeni vse, vendar kaj, ko pride spet kmalu trenutek slabosti. Vem, da se sam kriv, ker sva se na začetku pač pogovarjala o najinih preteklih zvezah in še kaj sem se pohvalil.
Rada bi rešila ta problem, saj tako ne gre več naprej. Zavedava se oba da imava problem in velikokrat se tudi o tem pogovarjava, vendar sama ne najdeva rešitve. Zato se obračam na vas. Zanima me, ali mi lahko predlagate kakšno strokovno pomoč, ali za naju res ni pomoči. Pripravljen sem se potruditi maksimalno.
Za konec naj še povem, da se moja prejšnja ljubezenska zveze niti slučajno ne more primerjati s sedanjo, saj je ta polna čustvene ljubezni, nič ne delam pod prisilo, veliko pohajava, se razvajava v glavnem zame je idealna – a žal s to napako.

Že v najprej se vam zahvaljujem za odgovore.

Lep pozdrav!

Spoštovani gospod,

verjamem, da se počutite v odnosu razpeti med nebesi (ko se imata fajn) in peklom (ko se prebudi ljubosumje). Pravite, da čutite, da je vaše dekle za vas idealno, da jo res čutite kot tisto »pravo«, »zakon«, ne vem pa, ali vam ona to povsem verjame oz. je čutiti, da ona tega ne sme (še) čutiti in verjeti.

Ljubosumje (še posebej takšno, kot je v vašem primeru) ponavadi govori o tem, da se tisti, ki čuti ljubosumje, ne čuti povsem varnega in sprejetega v odnosu, strah ga je, da bo »zamenjan« (lahko utemeljeno, lahko pa včasih tudi ne), kar pa je največkrat povezano tudi s tem, da sam ne verjame, da si to (iskreno ljubezen, popolno predanost in zvestobo) sploh zasluži. Spolnost je nekaj najbolj ranljivega, saj smo pri njej pa res do konca odkriti in razgaljeni in kjer si naj bi prišli najbližje. Hkrati pomeni z nekom stopiti v spolni odnos – ga pustiti zelo zelo blizu, v svojo intimo, kjer me za vedno na svoj način zaznamuje, tudi če se nikoli več ne vidiva ali kako drugače ohraniva stik.
Ne vem, koliko se vaše dekle boji, da vas je vaše bivše dekle zaznamovalo bolj kot ona, da je kljub svojemu zatrjevanju le ne morete povsem izbrisati. Ne vem, koliko se počuti manjvredna, manj lepa, pametna, privlačna… In ne vem, koliko je sama prizadeta zaradi svojih preteklih zvez, kjer je bila očitno vsaj občasno spolnost samo sredstvo za dosego nečesa, česar se z njo ne da doseči – bližine, sprejetosti, varnosti… Z njo se ne da graditi odnosa, se pa lahko zelo prizadenemo in drugega in sebe (nehote) zlorabimo. Ne vem, koliko tega občutja ostaja tudi vam iz prve zveze… da ste moral kar »nalagati« o svojih dogodivščinah. Kot da tudi vi ne bi smeli verjeti, da ste točno takšni, kot ste, OK, kot da bi se tudi vi bali, da vas bo »zamenjala«.

Mislim, da o doživljanju spolnosti, predvsem o svojih strahovih in negotovosti, pa tudi o samem občutku lastne vrednosti, varnosti v odnosu, dvomu, ali si zaslužim odnos brez strahu in s 100% zvestobo ipd. si bosta lahko še veliko povedala, si prišla bližje in na ta način začela graditi varen odnos, kjer bosta oba lahko sprejeta tudi s svojimi dvomi, strahovi, ranljivostjo, občutljivostjo, kjer vama ni potrebno vedno biti »fajn«, da si sprejet. Verjamem, da tudi vi to ljubosumje, strah pred zamenjanostjo od nekje poznate – tako kot ona. Zato jo lahko tudi razumete in ste sočutni do nje in sebe. In pri tem bosta morala iti verjetno tudi v vajine zgodnje izkušnje iz vajinih družin… Iskreno, počasi in sočutno. Ker vajin »zaplet« kaže, da sta »idealna drug za drugega«, ker vama daje možnost da drug ob drugem dejansko predelata neke zelo boleče usedline preteklosti. Kaj točno pa je ta vsebina, pa bosta morala še odkriti. In v tem odkrivanju, verjamem, da se lahko povežeta in se še bolj zbližata in ustvarita trden temelj za nadaljnje grajenje odnosa. Je lahko priložnost za vaju, če si jo dovolita izkoristiti.

To lahko naredita sama, če pa to ni dovolj oz. se še ne da, ker je preboleče za oba ali enega od vaju, potem vama svetujem, da se vključita v partnersko terapijo na najbližjem terapevtskem centru, kjer se bosta tega lotila ob strokovni podpori in vodenju. Nekaj naslovov najdete na tej spletni strani, za več kontaktov pa mi lahko še pišete.
Verjetno pa bi bilo za vaju dobrodošlo, če se vključita (v tej situaciji kot dopolnitev partnerski terapiji) tudi v kakšne delavnice za pare, ki bi vama še dodatno pomagale se učiti graditi pristen odnos, ki ne more temeljiti na spolnosti, ampak na sprejemanju, varnosti in zavezi za vedno (npr. takšne so v Ljubljani na Frančiškanskem družinskem inštitutu, v Novem mestu in Krškem pa jih izvaja Zakonski in družinski inštitut Novo mesto).

Vse dobro vama želim!

Dragi Janezek,

no, zdaj imaš eno izkušnjo več in sicer, da ne “dodajaš” izmišljotin tako kočljivim zadevam, kot so intimni odnosi in da partnerju tudi ni treba vedeti ČISTO vseh detajlov glede tega.

Moj bivši je bil namreč isto ljubosumen kot tvoja punca in ni prenesel, da on ni prvi in da sem že prej imela resnega fanta. Glede na to, da tvoja punca tega ne prenese, ali si jo morda vprašal, kaj pa njo opravičuje, da je imela že 2 resna fanta in nekaj partnerjev samo za sex??? A ona jih lahko ima (celo več kot ti), ti pa ne???

Sploh ji lahko razložiš, da si ravno zaradi svoje preteklosti in izkušenj točno TO, kar sedaj vidi pred sabo in TO ji je očitno všeč, saj je zaljubljena vate. Če ne bi imel takšne preteklosti, danes ne bi bil tak in tak.

Pri meni se je npr. stopnjevalo tako daleč, da mu sploh nisem smela povedati več nobenega dogodka/prigode iz moje preteklosti, če so bili vpleteni tudi osebki moškega spola (čisto banalen primer: šolski izlet). Skratka na koncu sem svoje prigode opisovala vedno tako, da sem omenjala samo prijateljice in nikoli prijateljev. Groza res!! Sploh ni več pristnosti, če moraš paziti na vsako besedo in ne moreš povedati, kot je resnično bilo!!

Predvsem pa ji zagotovi občutek varnosti in da je ona “the one”. Lahko ji napišeš tudi kakšno pismo/email s svojimi občutki, ki ga bo primorana prebrati celega brez komentarjev in ti jih bo podala šele po prebranem pismu. Tam lahko poudariš vse njene prednosti, kaj ti je všeč, zakaj jo tako ljubiš, kaj ti ta veza pomeni…boš videl, taka gesta močno zaleže, pomiri človeka in mu vlije zaupanje.

Pa srečno!