MOM – zdravljenje

Lepo pozdravljeni,

sem v odnosu s super partnerjem s katerim tudi pričakujem prvega otroka. Težava je, da je odnos, kljub temu, da je partner super, izredno buren in težaven. Zelo veliko se prepirava, pogosti so izbruhi jeze, ljubosumja in napadov žalosti ter stiske pred tem, da bi me zapustil.
Ko je predlagal, da obiščeva terapevta, sem začela brskati po internetu in slučajno našla članek o MOM. Že zelo zelo dolgo sem se spraševala, kaj je z mano narobe, da se tako bojim zapustitve, da sem tako nesigurna vase, da imam tako nizko samopodobo in da partnerja dobesedno priklenem nase in med svojimi izpadi z njim tudi manipuliram. Ko sem prebrala članek o MOM; sem ugotovila, da imam zagotovo tudi sama to motnjo, saj se prepoznam v prav vseh znakih. Edina stvar je, da se tega zdaj zavedam in to tudi želim odpravit, predvsem zato, ker imam partnerja zelo rada, prav tako pa me je že sedaj strah, da bi kakršen koli stres doživljal najin otrok, saj mu tega ne privoščim.
Moja starša sta se ločila, ko sem bila še majhna, kar me je zelo prizadelo, vseeno pa me zanima, ali je možno, da se je ta motnja pri meni sprožila, ko sem imela prvega partnerja in je bil on tisti, ki me je psihično zlorabljal. Bil je popolnoma nesiguren vase, manipuliral je z mano, bil je bolestno ljubsumen..v glavnem takrat se mi je zdej psiho, saj sama nisem bila niti približno taka. V meni tudi ni bilo kančka ljubosumja, besa ali česa podobnega. Od tiste veze naprej (trajala je cca 1 leto, sem pa bila zelo mlada -16 let), se včasih zalotim, da se sama obnašam tako, kot se mi je pri njemu gnusilo, vendar tega ne znam kontrolirati.
Prav tako se mi včasih zdi, da sem žrtev, da me nihče ne razume, da imam seveda jaz prav in ne partner… da je seveda normalno, da sem imela izpad ljubosumja itd itd..

ker si vseeno privoščim lepo in srečno življenje in se ne želim več izključevati iz družb (nekaterih odnosov se zelo bojim, ker imam občutek, da me bodo vsi prizadeli), prav tako pa nikakor ne želim biti do ljudi, ki me imajo radi takšna, kot je bil do mene prvi partner, me zanima, ali v Sloveniji obstaja tudi brezplačno psihiatrično zdravljenje? 60 eur / terapijo se mi vseeno zdi zelo veliko in ne vem kako si lahko privoščiš, da hodiš na terapije nekaj let. Sem pa vsekakor pripravljena na terapijo in si želim svoje življenje izboljšati čim prej.

Hvala za nasvet.

Pozdravljena Bina12!
Naj te najprej lepo pozdravim na našem še čisto novem forumu in se ti zahvalim, da si pripravljena svojo zgodbo deliti z nami. Mislim, da je prav tako na mestu, da ti čestitam za nosečnost in ti želim predvsem lepo ter mirno pričakovanje! Zelo lepo je slišati, da imaš partnerja s katerim si zelo zadovoljna ter da te zelo podpira in je pripravljen v vajin odnos veliko tudi vložiti. Zelo v pomoč v prihodnji terapiji bo, da si sama tako kritična do dogodkov, da se zavedaš, da ravnanje ni vedno pravo ter da si pripravljena to tudi popraviti.
Pri nas je duševno zdravje v domeni psihiatrov ter psihologov.Tako je mogoče tudi zastojn psihiatrično zdravljenje. Po posvetu s svojim osebnim zdravnikom lahko pridobiš napotnico za psihiatra in se odločiš za prvi obisk, ki bo seveda tudi pomagal pri natančnejši opredelitvi težave. Lepo je, da sama prebiraš literaturo, če lahko še sama kakšno predlagam: Ne stopajte več po prstih (Paul T. Mason, Randi Kreger), Get me out of here (Rachel Reiland) in druge. Več o kognitivno vedenjskii terapiji pa veliko najdeš tudi na spletu (nebojse.si) ter v zbirki za telebane.
Prepričana sem, da se bo s tvojo močno voljo po izboljšanju, slednje tudi zgodilo. Medtem pa ti želim veliko mirnih pogovorov s partnerjem in vsakdanje sreče, ki jo prinaša nosečnost! Vso srečo ti želim!

Lep dan, F.Tadeja

Pozdravljena Brina13!

Prisrčno dobrodošla na našem forumu! Tudi jaz se pridružujem čestitkam ob tako lepem dogodku, kot je nosečnost. Kakor razberem iz tvoje pripovedi se oba s partnerjem dobro zavedata težav, ki jih imata v odnosu in sta pripravljena vložiti veliko truda v njihovo razreševanje, kar je od vsega najbolj pomembno. Razumem te, da se tvoj strah pred izgubo partnerja in težavami, ki jih navajaš, v času nosečnosti še krepi, kar se mi zdi zelo naravno, saj izhaja iz tvojega nagona po zaščiti bodočega otroka. Rojstvo otroka in vzgoja je velika življenjska preizkušnja, ki zahteva od obeh partnerjev še več potrpežljivosti do drug drugega, sodelovanja ter medsebojne pomoči. Vendar prav vse te zahteve, ki jih prinaša rojstvo otroka, nemalokrat partnerja pripravijo do tega, da se med seboj še tesneje povežeta ter osredotočita na tisto, kar jima je skupnega. Tudi jaz bi ti toplo priporočila, da posežeš po literaturi, ki jo navaja Tadeja, saj nam zgodbe, o tem kako se s težavami soočajo drugi, poleg konkretnih koristnih napotkov tudi krepijo zavedanje o tem, da v težavah nismo sami. Ob premoščanju hudih stisk se je brez dvoma smotrno obrniti direktno na terapevta, ob vsakodnevih težavah, ki te pestijo, pa te vabim, da se tudi v prihodnje s konkretnimi vprašanji obrneš na naš forum, kjer so poleg ostalih s svojimi preizkušenimi orodji prisotni tudi kvalificirani terapevti.

Želim ti veliko harmonije in lepih trenutkov v času, ki prihaja!

Prisrčen pozdrav,

VidaLina.

Najlepša hvala obema za prijazen odgovor in vzpodbudne besede. Vsekakor bom prebrala predlagano literaturo.

Lep pozdrav.

Pozdravljeni, danes je bil objavljen tale članek:

Morda pomaga.

Lep večer, F.Tadeja

Pozdravljeni tudi jaz imam popolnoma iste znake kot bina 12 in bi tudi jaz rada naredila nekaj iz sebe ker me to zelo zelo moti vendar pa se sprašuje ali obstajajo kakše terapije ki jih lahko izvajaš doma sam. Kajti imam izkušnjo od svoje zdravnice imela sem težavo z spanje v bistvu nisem mogla takoj zaspati imala sem neprijetne misli pred spanjem , to je trajalo 2-3 dni v tem času sem odšla k svojemu splošnu zdravniku dal mi je terapijo z tabletami proti depresiji in tablete za spanje v kartoteko je napisal depresija brez kakršnega koli nadaljnega posvetovanja ali spraševanja o tem. Jemala se te tablete nekaj mesecev vendar se je stanje spanja izboljšalo še preden sem začela jemati te tablete. Jezi me , da nekateri zdravniki kar na pamet ugotovijo z že samo eno besedo , da si depresiven zato ne maram k zdravniku po napotnico . Bojim se da mi bo spet v kartotreko napisal nekaj kar sploh ne bo prej preveril ali potrdil.

LP LUPI

Pozdravljena Lupi!
Tudi ti dobrodošla na našem forumu!
Zelo mi je žal, da si imela tako negativno izkušnjo s svojim zdravnikom. Le ti so velikokrat preobremenjeni in za svoje paciente nimajo na voljo dovolj časa. A ne zdi se mi prav, da zaradi slabih izkušenj z zdravnikom ne prideš do ustrezne pomoči, če si mnenja, da jo potrebuješ. Svetovala bi ti, da se s svojim zdravnikom poskušaš na lep način, a odkrito pogovoriti o svojih težavah oz. o svojem nezadovoljstvu z njegovim delom. Oz. da v primeru neuspeha razmisliš o zamenjavi osebnega zdravnika. Tu te pa vabim, da natančneje opišeš svoje znake, saj brina12 opisuje veliko različnih stvari in bi ti samo na podlagi tega težko konkretno svetovali. Ostani z nami!
Lep pozdrav!

VidaLina

Pozdravljeni!

Stara sem 20 let in se bojim, da sem se našla v opisu te motnje. S fantom sem v zvezi že 2 leti in kljub temu, da vem, da me ima fant res rad se vsake toliko časa ustrašim, da ga bom izgubila, da bo spoznal punco, ki bo boljša od mene in ki ga ne bo tolikokrat sekirala za brezveze. S fantom se dostikrat skregava zaradi malenkosti in potem prepiru mi je vedno zelo žal, saj se takoj zavem, da sem ga spet napadla za brez veze in da si takšnega obnašanja ne zasluži. Velikokrat sem zelo občutljiva na malenkosti (včasih že na to, če mi vsaj enkrat na dan ne pokaže,da mu nekaj pomenim – smešno,a ne?).
Brala sem, da morajo ljudje z MOM obiskovati terapevta. Sama tega ne bi rada prakticiriala, zato bi Vas res prosila, če mi lahko podate nekaj nasvetov kako naj se pozdravim sama. Videla sem že, da moram očitno začeti verjeti vase, verjeti, da si zaslužim tega fanta, da sem dovolj lepa, pametna in poštena. Vendar pa je to veliko lažje reči kot pa narediti. Ali mogoče obstajajo kakšne knjige, ki bi mi pomagale pri samozdravljenju? Fanta namreč resnično nočem izgubiti, ker ga imam res tada, vendar pa se bojim, da se s tem obnašanjem najina zveza ne bo obdržala prav dolgo.

Že v naprej se Vam lepo zahvaljujem za nasvet in upam, da sem Vam jasno razložila moj problem.

Pozdravljena zava!

Svetujem ti, da si med temami na forumu pogledaš polnočno oddajo o MOM, kjer strokovnjaki podajo nekaj nasvetov/opisov, kako prepoznati napačne vzorce obnašanja.
Seveda se nas v mladih letih, na začetku razmerij veliko sooča z neprimernimi “izpadi” in imamo večjo potrebo po izkazovanju naklonjenosti partnerja. To je lahko nekaj popolnoma normalnega, če ni prepogosto in če s časom, ko pridobimo zaupanje, takšna vedenja izginejo. Kot rečeno v oddaji, se MOM ne more pozdraviti, nobena oseba se ne more popolnoma preoblikovati, gre za učni proces, kako spoznamo svoje napačne/neprimerne odzive, načine reakcij in manipulacije. Ko se naučimo to prepoznavati, se lahko pričnemo kontrolirati in posledično vzorce obnašanja počasi spreminjati. Seveda je za slednje potrebno kar nekaj časa, res pa je, da je veliko lažje, če imamo v pomoč strokovnjaka. Sami namreč subjektivno presojamo o sebi in naših lastnih dejanjih. Svetujem ti, da se več pogovarjaj s partnerjem kaj je tisto, kar je najhujše in kaj se mora izboljšati v odnosu. Skupaj lahko z veliko truda spremenita vzorce!
Vso srečo ti želim!

F.Tadeja

Pozdravljeni!

Hvala za Vaš nasvet. Si bom pogledala oddajo takoj ko bom lahko. Prav tako pa bom problem predstavila tudi fantu. Res najlepša hvala za Vaš nasvet. Mi je po prebranih forumih in Vašem nasvetu veliko lažje. Še enkrat hvala!

Lp