Sem poročena z dvema hčerkama. Delam v javnem sektorju, mož pa ima družinsko firmo na bivšem domu – lastniki so mama, oče, on in brat.
Živiva na mojem domu oz. v hiši mojih staršev.
Ta weekend sem doživela pravi šok. V soboto je imel moj mož 20-obletnico končanja osnovne šole s sošolci. Vse lepo in prav. Domov je prišel v jutranjih urah s sosedom. Zjutraj, ko sem vstala sem “prečekirala” njegov gsm in videla par sms-ov, ki jih nisem pričakovala.
Namreč, v njihovem podjetju dela skoraj 3 leta tajnica, ki je dve leti mlajša od mene oz. štiri od njega. Ima “kao resnega” fanta in se kar nekaj časa trudita imeti otroke.
1. sms – čao, je začela fešta? piše ona
2. sms – je, je začela. Pa ti? piše on
3. sms – pazi, kaj delaš. piše ona
4. sms – zame je samo ena, edina. piše on
5. sms – upam, da sem to jaz, lupčka. piše ona
6. sms – rad te imam! piše on

Mislim, jaz nisem vedela, ali berem prav ali vidim prav, al kaj je?!
On je še spal, čuvala sem njegov gsm, da ga ne prime v roke takoj ko se zbudi in zbriše vse. Ko je vstal sem ga vprašala, kaj to pomeni? Pa je odgovoril sama zajebancija. HALOOOOOO Zajebancija? S takimi sms-i med sodelavko, ki se meni dela, da je prijateljica in z vsemi ostalimi, za
hrbtom pa piše med weekendom take sms-e mojemu možu – njenemu šefu in sodelavcu. Halo???
Ma kaj misliš, da sem iz hruške padla al kaj?
Jaz še v življenju nisem nobenemu napisala, da ga imam rada oz. pošiljala “kao” sodelavcem lupčke.
Ona pa, da ona ima tak odnos do prijateljev.
Danes sta se prikazala pri meni in me prepričevala, da onadva nimata nič skupej. Ma kaj si mislita, da me bosta z enim odgovorom prepričala al kaj?
Šli smo do njegovih staršev, ker sem jim povedala, ker gre za njihovo delavko in jim dala ultimat – ali gre gospodična iz njihove firme proč ali pride njihov sin oz. moj mož k njim nazaj živet.
Jaz teh “zajebancij” ne bom prenašala več. Pa je rekel tast, da to se ne reši na tak način, tudi če gre delavka proč, da to morava midva rešit med sabo. Kako naj mu zaupam, da gre vsak dan v službo k njej in da se med sabo zajebavajo in nevem, kaj imajo. Mi poveste prosim, kako?

Kaj bi vi naredili na mojem mestu?
Nisem mislila, da bom to doživela, predvsem ne zaradi najinih otrok.
Od zdaj naprej sem mu dala ultimat, do zdaj sem bila jaz na bolniških zaradi otrok, od zdaj naprej boš ti. Do zdaj sem jaz vozila otroke na dejavnosti, od zdaj naprej boš tudi ti. Da boš vedel, da imaš familijo in otroke in z njimi tudi obveznosti, ne samo pridet domov in fertik. Jaz pa tekat z njimi cele popoldneve in sama. Za plačilo pa dobim tako lepo nagrado. Upam, da moja mama tega ne bo zvedela, kajti če izve, jo bomo v kratkem pokopali. To jo bi najbolj potrlo, bolj jo nebi nobena stvar.
Je pa težko pod isto streho skrivat oz. “glumit”, da je vse ok, če ni.

Oni te delavke ne bodo dali proč, to sem skoraj 100%-na, je reku tast, da pridnih delavcev se težko dobi. Ok, pol pa boste mene zgubili in dve vnukinji. Kakor,da je nenadomestljiva. Ona jih tako obrača, da to ni res. Ona je tam sama v pisarni, dela kar hoče, oni so več ali manj na terenu, jo kokolirajo, ona jih pa “zajebava”.

Kaj naj naredim?
Naj povem, da ne spim, ne jem, nič. Ne morem od živcev.
Dajte mi nasvet!

Spoštovana Ninika,

prevare in nezvestoba v zakonu resda zaupanje med dvema še bolj porušita, a vaše zaupanje do moža je bilo že pred tem izgubljeno (“Zjutraj, ko sem vstala sem “prečekirala” njegov gsm”) – kako to?

Že dlje časa mu ne zmorete zaupati, se zanesti nanj in že dlje časa vas je strah, ste nemirni, sumničavi ter dvomite vanj. Najverjetneje vas je strah, da bi odšel, da bi se razšla, ob tem pa najbolj čutite, da niste dovolj pomembni in zanimivi zanj, ne dovolj privlačni, kot da je on z mislimi ves čas drugje. Čutite, kot da nikomur ne pripadate, kot da ni nikomur mar za vas in kot da vas nihče ne bi pogrešal. Zato nenehno iščete, preverjate, spremljate, nadzorujete,… da bi končno poiskali odgovore na vaš notranji nemir, negotovost ter občutke nevrednosti in neželenosti.

Poleg vsega na vso moč čuvate informacijo pred materjo (oz. starši), ki naj bi jo pokopala. V nobenem primeru torej ne smete razočarati staršev, ampak se morate še naprej truditi dokazati jim, da ste boljši, da ste ok, sposobni in vredni njihove pozornosti. Kje ste po vsem tem vi in vaše počutje? Koliko so vam prevare, skrivnosti, zanikanja in skrivanja že iz preteklosti, iz domačih krogov znane? In si jih že celo življenje najmanj želite, pa se to zgodi ravno vam? Morda vaš mož tega niti ni naredil prvič, ampak ste tiho upali, da bo bolje in se slepili, da to ni to?

Trdna odločitev je tista, ki temu lahko postopoma in počasi zgradi nove temelje. Da se vi pri sebi odločite, kaj želite vnaprej in kakšen odnos bo tisti, ki vas bo res osrečeval, zadovoljeval in izpolnjeval v vseh merilih. Postavite si kriterije, na podlagi katerih želite ostati z možem in vztrajajte na njih. če ne bosta zmogla sama (vaš mož stanje v celoti zanika), si poiščita pomoč terapevta. Ker si zaslužite vse spoštovanje, tako kot tudi vaš mož, bi bil pogovor v smeri čiste odkritosti najbolj na mestu. Mogla se bosta bolj zbližati in prek pogovora ugotoviti, od kod se je naselilo toliko nezaupanja, nezadovoljstva in naveličanosti v vajinem odnosu. S temi iskrenimi pogovori bosta družino najbolj povezala, saj afere kažejo le na začasni izhod iz neke stiske človeka.

Vzemite si čas, razmislite in se začnite pogovarjati z možem. Sledite pa svojim občutkom. Vso srečo vam želim.

Super si ravnala, odločno in brezkompromisno. Tu ni dileme, čustva moža do tebe so mlačna, isto verjetno velja za njegova čustva do sodelavke, saj se mu gre le za nekaj novega. Jaz bi ga pustila in živela sama v miru in svobodno, negotovost ubija in privede do bolezni.

V take partnerske probleme ne bi nikoli vmešavala starše, ne svoje ne njegove. In tudi otrok ne.

Tasta ima prav ko pravi da to rešita sama.

Ko se boste manj ukvarjali s tem kar je bilo in več s svojo reakcijo, boste imeli več od tega.

Ponavadi se z ultimati ne reši dosti, le manjše zadoščenje prinese.

Večje prinese: odkrit pogovor o tem kar čutite, česar se bojite, kar vas žalosti.

Ker je to težko, ker ste čustveno preobremenjena in šokirana, partner pa vam ne prisluhne, in mogoče celo zanika vaša čustva, je zelo “priročen” blažilec-terapevt. Najbolje bi bilo da se k njemu odpravita oba, če pa može ne želi sodelovanja, pa vi sama.

To je nekaj kar lahko podarite sebi: osebo, ki bo vašo stisko razumela, vam jo pomagala razumet in razrešit.

Splača se.

Pozdrav.

Tudi meni se dogaja podobno, predvsem je tukaj internet in združba ljudi na klepetalnicah, ki živijo v iluziji, da vse kar počnejo, je zgolj “virtualno” tudi če si izmenjujejo svoje gole slike, si pošiljajo sms-je in se kličejo za telefonski seks.
Ko sem partnerja povprašala, če se njemu to zdi normalno, je rekel, da je vse brez čustev, da je njemu to namesto da bi klical linijo 090..

Meni se je v trenutku zagabilo vse, ti ljudje so se mi dejansko zagnusili, kajti vsak od njih ima doma partnerja, ki o teh dejanjih ne ve nič in se prav ljubeče stisnejo k njemu.

Lahko bi pisala romane, pa ne morem. Ker sem uničena, psihično, fizično in se bojim, da bom zapadla v hudo depresijo iz katere ne bo konca.

V glavnem: internet in tehnika je krasna stvar, dokler ni zlorabljena. Imam veliko znank in znancev, ki so izgubili družine ravno zaradi teh zlorab.
žalostno.