FILOZOFIJA

DR. SC. MED. JANEZ RUGELJ
DATUM: 15. 6. 2005

POSEBNA PRIPOMBA: SPOŠTOVANI SEMO SADIKOVIČ, POŠILJAM VAM 38. PRISPEVEK. ČE IMATE PRIPOMBE, MI JIH, PROSIM, SPOROČITE, — NAJBOLJE PO E- MAILU, DA JIH DRUŽNO USKLADIVA.
LP J.Rugelj.
NI LEKTORIRANO!

ZA AVTOFOKUS (38)
ZANIMIVOSTI IZ ANTROPOLOGIJE ODNOSOV V DRUŽINI IN DRUŽBI

BISTVO NEZRELOSTI ČLOVEŠTVA SE NAJBOLJ RAZODEVA V TRAGIČNI ZARUKANOSTI GLEDE POZNAVANJA FILOZOFIJE, 1. DEL

Izhodišča:
1. Že Platon je zatrjeval, da je izvor vsega zla nevednost in da nereflektirano življenje ni vredno življenja.
2. Že več kot 35 let se ukvarjam z radikalno (pre)vzgojo in psihoterapijo ljudi, ki so zaradi nespodbudnega (patološkega) vzdušja v primarni družini in/ali šoli zaostali v osebnosten razvoju (ko so jih uspešni vrstniki prekosili!) in se znašli nevrotični zagati, kajti domala pri vseh ugotavljam, da so se izgubili v raznih oblikah praznega prežvekovanja svojih težav (kompleksov manjvrednosti), ki so vedno posledica zaostalosti za vsestransko najbolj uspešnimi vrstniki. Obtičali so torej v nevrotični odtujenosti zato ker niso bili v trajnem produktivnem stiku s samim seboj. To pomeni, da jih z ustreznim reflektiranjem njihovega vedenja ni nihče »spravljal k pameti«, ki je predpogoj za dosledno usmeritev v osebnostno zrelost. Na osnovi svojih globokih zasebnih in poklicnih izkušenj pa ugotavljam, da so zelo redki ljudje res v trajnem in intenzivnem stiku sami s seboj. Vzroki za to pa so v radikalnih družbenih spremembah v zadnjih desetletjih, katerih poglavitna značilnost je progresivni razkroj družine in usihanje nekdanjih družbenih (denimo vaških) skupnosti), ki so močno vplivale na socializacijo človeka. Ti vplivi sedaj usihajo. Od nekdanje patriarhalne družine je ostal le torzo:
– dvoroditeljska družina z enim otrokom (ki ga revčka krotovičita mati »gorila« in oče »orangutan«), »revček« pa nima nikogar, ki bi mu potožil o svojem doživljanju krotovičenja s strani staršev,
– čedalje več je enoroditeljskih »družin«, v katerih kroji usodo otrokom praviloma nesrečna in zapuščena mati,
– čedalje več je »odsotnih očetov in mož«, ki bežijo pred ženami s feministično obsedenostjo (o tem bom pripravil poseben prispevek), zato otroci nimajo možnosti polnega učlovečenja.
Otrok se lahko oblikuje le, če mati živi z njim eno leto v tvorni simbiozi, ko otroček posluša ljubljeno in ljubečo mamico, ki čeblja nad njim. Ampak – na koncu prvega leta pa se mora vključiti oče in prekiniti usodni razvoj simbioze tako, da otroka osebno popelje v svet moških iger,
Torej, razmeroma redki so ljudje, ki so deležni pristnih refleksij urejenih staršev in bratov ter učiteljev, sodelavcev in prijateljev. Zato je danes čedalje več ljudi, ki so na poti izgubljenosti; s teh poti pa bežijo v razne (ne)kulturne prireditve, poslušanje »shizofrenogene« glasbe, ter seveda v razne »pajzlje«, kjer se čveka, kadi trava in naliva z alkoholnimi pijačami. To pomeni, da alkoholiki in narkomani postanejo izključno »izgubljenci«, kakršne so napravili osebnostno neoblikovani starši. Ko takšen izgubljenec, ki je upravičeno zakompleksan, spije prvi kozarec alkoholne pijače, mu odleže, zato s tem ponavlja in je že »notri«, običajno že v otroških letih. (V tem kontekstu pripravljam zanimivo in zelo provokativno študijo: »Revizija alkohologije«, katere bistvo bom posredoval bralcem Avtofokusa).

Kako se lahko današnji mlad človek izogne izgubljenosti in zdrsu v alkoholizem in narkomanijo?

Temeljno antropološko dejstvo je, da izključno avtoritativni oče ali/in učitelj lahko mladeniča/ko popelje v produktivno življenje (po Frommu).
Uresničevalci te vizije (dosledne usmeritve v produktivno življenje so danes izključno tisti, ki so že v mladosti vzljubili filozofijo ter ji ostali zvesti vse življenje. Kajti edino (produktivno usmerjeni) filozofi pišejo svoje traktate v soočanju z resnico, ki jo nosijo v sebi, resnico, ki je vedno v ostrem nasprotju z stališčem in doživljanjem velike večine sodobnikov.
Torej človek, ki se poglablja v filozofske tekste, je dejansko deležen skrivnostnih (in za filozofsko odzivnega človeka) zelo učinkovitih refleksij enkratno modrega človeka (filozofa) in je tako nekako trajno vpet v interakcijo z njim, podobno kot so bili vpeti v refleksijo ljudje, kis o živeli v tvorni patriarhalni družini ali plemenu, ali pa vsaj pod vplivom refleksij modrih nož iz nekdanje vaške skupnosti (v kateri sem jaz preživel dobo do odhoda v partizane, ko sem bil star 14 let – in se v jej oblikoval).
Zato se ljudje, ki so vpeti v branje filozofskih tekstov, distancirajo do plehke večine in se skušajo nekako izmuzniti praznemu »čvekanju« in ubijajočemu druženju s plehkimi ljudmi, zato se tudi izmikajo praznim zabavam, s katerimi je obsedena velika večina sodobnih (nezrelih, tavajočijh) ljudi, ne potrebujejo (dolgočasnih ) počitnic, ne berejo knjig iz poplave plehke literature ( o tem več v enem od naslednjih prispevkov).

Kaj pomeni biti vpet v filozofijo in spoštovati filozofski pogled na svet?
To pomeni biti sposoben za celosten, kritičen, distanciran pogled na celotno življenje človeka in gibanje v naravi.
Za ponazoritev navajam dva primera:
– Fenomen Hitlerja, ki so ga filozofski diletanti obsojali kot edino »zver« v Evropi, čeprav bi morali obsojati predvsem francoske in druge vplivne evropske politike (države!), ki so sprovocirali nemški narod, da se je oprijel in podredil Hitlerju, kar so zgodovinarji in publicisti s filozofsko orientacijo tudi storili.
– Fenomen alkoholika, ki ga zaradi njegovega asocialnega in (sprovociranega) antisocialnega obnašanja domala vsi (svojci, sosedi, sodelavci, policija, socialna služba, psihiatrija, sodišča…) »obsojajo«, čeprav so ga »naredili« njegovi (praviloma vedno patološki) starši in učitelji, zato je nujno pri vsakem alkoholiku »obsoditi« tudi povzročitelje njegovega alkoholizma, ampak ne zaradi represivnih temveč zaradi prevzgojnih ciljev, da se družno s svojim »finalnim izdelkom« – alkoholikom, vključijo v zelo zahteven in dolgotrajen (dolgotrajen zato ker so »producenti« alkoholika in alkoholik, do vključitve v program radikalne skupinske psihoterapije (/pre/vzgoje) v celoti narobe živeli. Tako starši, pa tudi sodelavci, zlasti pa alkoholikov partner (zlasti žene, ki v svoji nebogljenosti »pobirajo« alkoholike in potem z njimi živijo v sado-mazohističnem odnosu – takšnih Slovenija premore okrog 200.000) in otroci dobijo ob zdravljenju njihovega alkoholika odlično priložnost, da se tudi sami uredijo.
Zelo težko je ljudi, ki od mladosti niso vzljubili filozofije, prepričati, da so brez nje (naj mi oprostijo) navadni telebani, zato je ta, 1. del tako dolg, da ga bom moral nadaljevati še v 2. delu. (V mojem programu so v glavnem šolani ljudje, pa vendar velika večina, kljub mojem triletnemu prepričavanju, še ni prebrala znamenitega dela Ivana Urbančiča: Zaratustrovo izročilo. Pa ga bodo, prej ali slej, VSI! Od filozofov pa pričakujem ideje za učinkovito navduševanje telebanov za filozofijo.

Prihodnjič (39) Bistvo nezrelosti človeštva se najbolj razodeva v tragični zarukanosti glede poznavanja filozofije, 2. del.