Vprašanje

Pozdravljeni!
Sem študentka FSD-ja in me zanima na kakšen način se vrednoti potem delo socialne delavke, ko začneš delati. Kako lahko tvoj nadrejeni ve kaj si ti storil ali se je pri posameznem primeru kaj premaknilo na bolje ali še vedno ne? Zanima me ali si plačam po neki urni postavki ali je v tem smislu, da si plačan toliko kolikor narediš? Npr če izpelješ ta in ta primer dobiš več? Vendar verjetno tega ni, ker so to dolgotrajni procesi in včasih je potrebno ogromno časa, da se kaj premakne. Zanima me še to ali se plače socialnih delavk razlikujejo med sabo. Ali npr delavka, ki dela z družino dobi več kot tista, ki se ukvarja z npr mladostniki? Verjetno je to odvisno od institucije ampak niti približno si ne znam predstavljati koliko približno naj bi znašala neka okvirna plača socialne delavke. Glede na to, da je to delo zelo zahtevno in da delaš z ljudmi in v njihovo korist bi pričakovala neko solidno plačo. Vendar si niti približno ne znam predstvljati koliko bi to bilo. Študij sam mi je zelo všeč, tudi delo, vendar me izjave nekaterih socilanih delavcev kar malo strašijo, ko pravijo, da so za svoje delo absolutno premalo plačani. Kaj vi menite?

Manca, živjo.
plače socialnih delavk in delavcev, ki so zaposleni v javnih zavodih in nevladnih organizacijah, so urejene s kolektivno pogodbo, ki določa osnovno plačo in dodatke, ki so vezani na delovno dobo, pogoje dela ipd. In se razlikujejo glede na to kje kdo dela. V nevladnih organizacijah so plače zagotovo nižje kot v javnih zavodih in z manj dodatki. Ponekod so res zelo nizke.

Delo z ljudmi v stiski ni produktivna dejavnost in rezultate je zelo težko meriti. To si, upam da, tekom dosedanjega študija že spoznala, sicer pa še boš. Kot socialna delavka zagovarjam stališče, da je reševanje stisk in težav posameznikov v veliki meri odvisno od njihove pripravljenosti “narediti nekaj zase”. Socilani delavci/ke ne rešujemo, pač pa soustvarjamo dobre razplete skupaj z ljudmi v stiski – osvetljujemo situacijo, dodajamo moč za sprejemanjeodločitev in spreminjanje ter iščemo možne rešitve, končna odločitev pa je vedno posameznikova. Zato bi plače težko določali na osnovi “rešenih” primerov.

Mislim, da moraš delo socialnega delavca/ke predvsem rad opravljati, da ga sploh lahko opravljaš. Včasih je potrebno ogromno truda in napora, stvari se počasi premikajo, potrebno je veliko potrpljenja, sprejemanje drugačnosti, in če nimaš prave volje za delo z ljudmi, boš kmalu obupala.

Kje si pa ti želiš delati in kakšno plačo v SIT pričakuješ? Oziroma kaj je zate solidna plača socialne delavke?

LP,

Najlepša hvala za odgovor!

V bistvu sem sedaj še novopečena študentka in še spoznavam kaj to socialno delo je. Zato sem verjetno postavila tudi kakšno čudno vprašanje. Tudi v pogovoru z nekaterimi delavkami sem ugotovila, da je rezultate težko meriti in da besedi reševati in pomagati nista pravi. Temveč, da pri tem soustvarjamo možnosti in rešitve. V bistvu sama nimam neke predstave koliko naj bi znašala ta solidna plača, vendar si niti približno ne znam predstvaljati koliko naj bi znašala. Hm ne vem približno 250.000? Lahko, da sem popolno ustrelila mimo ampak s tako plačo bi bila jaz popolnoma zadovoljna. Rada bi bila pa zaposlena na področju, ki se ukvarja z mladostniki.

Ga Polona ali sem se vsaj kaj približala plači? Ali je veliko nižja? Višja pa že skoraj ne verjamem. Ker res me straši, ko večina socilanih delavk, ki sem jih do sdaj srečala trdi, da imajo prenizke plače, da je njihovo delo premalo plačano in predvsem premalo cenjeno.

V bistvu sem jaz človek, ki ni nek materialist, veliko več mi pomeni iskren nasmeh in roka, ki ti ponudi pomoč, kot pa denar. Vendar me vse te izjave strašijo, da veliko delaš, se trudiš, tudi prestjaš osebne stiske in trpiš s temi ljudmi (vsaj jaz sem bolj občutljiva oseba) in potem si za to še zelo malo plačan.

Še nekaj bi vas rada vprašala. Npr, če se osredotolčim na CSD. Recimo, da se v istem trenutku zaposlijo tri novopečene dipl soc delavke. Ena se ukvarja z družinami, druga z alkoholiki, tretja z odvisniki. Ali se njihove plače razlikujejo? Ampak kako lahko npr nekdo reče, da je delo z družino bolj zahtevno kot delo z alkoholiki? Ali teh razlik pač ni?

Opravičujem se, ker mogoče sprašujem čudne stvari ampak res me zanimajo.

LP

Manca, sprašuješ o plačilu pa še šolanja nisi opravila? Niti trenutka ” praktičnega ” pogleda v socialno problematiko.

Če boš briljantna študentka………..še vedno ni rečeno, da boš službo v svojem poklicu sploh dobila, da bi pa še področje dela izbirala……Pa plačilo – kot bodoča socialna delavka ( z posluhom za stiske ljudi – tudi TISTE BREZPOSELNE ) premisli malo. Lahko pa ta študij ni zate, obogatela sigurno ne boš.

Sem groba, ampak mislim, da je to potrebno.

Pozdravljena, Manca!
Oglašam se iz drugega “faha”. Šolskega. Tudi tu dajemo in se trudimo, izžarevamo energijo, plačilo pa… je druga zgodba. Se pogovarjamo in ukvarjamo z nekaterimi otroki, ki doma včasih ne slišijo prijazne besede prav pogosto, v šoli pa jo! Ko se primerjaš z drugimi, ki imajo enako stopnjo izobrazbe, pa 2x ali 3x večjo plačo… Pri tem ne prideš nikamor. Lahko samo zamenjaš študij, dokler je še čas.
Ugotovila pa sem, da lahko vplivam na to, koliko porabim. Enostavno tako, da krepko premislim, kaj res potrebujem in kaj mi reklame sugerirajo, da bi morala imeti. ker drugače ne bom srečna in zadovoljna. Kar kritično si poglej reklame: sami srečni in veseli ljudje, če imajo tisto stvar. Fantek, katerega mamica uporablja Lenor, ima vse polno občudovalk…Pa je to res? Psihična manipulacija, za dobiček peščice ljudi. Recimo proizvajalci tune kalvo niso pristopili h konvenciji, da boda varovali delfine. Lovijo tam, kjer se hranijo delfini in če se kakšen ujame v mrežo, ga ne rešijo. Zaradi kozmetične industrije umirajo živali, P&G (kemična industrija) ima na vesti smrt številnih ljudi.V zadnjih desetletjih smo tako onesnažili planet, da se ekosistemi že nepopravljivo rušijo. Pravzaprav pa vse dobimo nazaj! Popijemo, pojemo in vdihavamo vse strupe, ki so nastali zaradi prekomerne potrošnje, prekomerne proizvodnje…komu na čast? Za dobiček peščice ljudi!!
Človeštvu manjka nečesa, kar se ne da ne kupiti in ne plačati: modrosti! Zato sem se zase odločila, da si vedno in povsod v neomejenih količinah privoščim LASTNO MNENJE in mi je to v veliko večje veselje kot visoka plača, ki kupi le materialne stvari, sreče pa ne!
Lep pozdrav, živa

Slučajno sem “padla” na to stran in prebrala vprašanje o plačah socialnih delavcev. Ja, slučajno sem tudi sama socialna delavka- diplomirana, torej z 7. stopnjo izobrazbe. moram reči, da sigurno ne greš študirat socialnega dela zaradi višine svoje plače, ali pač? Tvoje ugibanje okoli palače se mi zdi malo tako-tako… Sama sem diplo,mirala pred šestimi leti in še danes nimam redne zaposlitve. Delala sem v šoli. kjer sem imela lepo plačo- šla na porodniško, potem bna borzo in od tam v javna dela, kjer sem trenutno- torej zaposlena sem v javnih delih na Centru za socialno delo in moja osnovna plača je 83.000 sit neto- potem dobim še za malico in potne stroške. Imamo pa 30_ urni tedenski delavnik. Evo- to je to- pa je treba nekako živet pa ne le sebe… Torej, draga moja, ne ukvarjaj se toliko z višino plače, raje skrbi da se čimveč naučiš in to ne le papirnatih stvari- če boš imala srečo in dobila redno zaposlitev se ti za preživetje ni bati- a to delo moraš imeti rada zavoljo drugih stvari!

Manca,

moram priznati, da jaz v 1. letniku študija še nisem razmišljala o svoji plači.
Kot sem ti že odgovorila, plače so določene s kolektivno pogodbo, ki je taka kot je, zavisi pa tudi od tega v kakšni ustanovi delaš. Mislim, da bi s takšno plačo, kot jo navajaš, bila več kot zadovoljna marsikatera socialna delavka. Nekaj odmevov si že dobila…J e pa res, da socilani delavci nismo prostovoljci in da si s svojim delom -sebi in družini – zagotavljamo eksistenco.

Omenila sem ti tudi, da si ne moreš pripisovati zaslug za preskoke, ki so jih v svojem življenju storili prosilci pomoči. Zmotno je tudi to, da boš kdaj plačana za stiske, ki jih boš doživljala, trpljenje… Kmalu boš ugotovila, da posameznike lahko le spremljaš na njihovi poti, ne moreš pa namesto njih spremeniti njihovega življenja …

Naj ti ponovim še to, delo, ki ga opravljaš moraš imeti predvsem rada in imeti veliko spoštovanja do ljudi, ki poiščejo pomoč.

Uspešen študij ti želim.

LP,

Verjetno ste me malo napačno razumele. Nisem se vpisala na ta študij zato, da bi obogatela. To v življenju pač ni moj cilj. Je moj cilj notranje obogateti, vendar se mi ne zdi popolnoma nič napačnega, če se že sedaj zanimam kje okvirno se sučejo plače socialnih delavcev. Pač to delo bom pošteno opravljala in ne vidim nobenega razloga, da se ne bi zanimala za nekaj kar mi bo kasneje pripadalo. Hm jaz bi temu rekla odgovorno ravnanje, ker gledam v prihodnost.

Ne zdi se mi prijetno, ko te nekdo takoj nekako začne napadati v smislu poglej kakšna materialistka. Mula je šele v prvem letniku faksa pa se že zanima koliko bo dobila. Zakaj ne? V tem se mi ne zdi nič spornega. Mislim, da vsakega zanima koliko bo nekoč zaslužil. Razlika je, da se nekateri upamo to vprašati, drugi pač ne.

Ne bom se obremenjevala kokliko bom nekoč zaslužila. To bo prinesel čas. Amapk sedaj sem vsaj malo okvirno pripravljena na vse skupaj.

LP

Polona lepa hvala za vsa pojasnila. Mogoče moje spraševanje ni izzvenelo tako kot bi moralo ampak vseeno sem zadovoljna z odgovori, saj se mi sedaj vsaj približno sanja kako in kaj. Veliko uspehov še naprej!

LP

Naj še jaz napišem svoje mnenje.

Meni pa se zdi pohvalno, da Manca že v prvem letniku študija razmišlja o plači. Bolje sedaj, ko si še lahko premisli, kot pa po diplomi, a ne? Ne vem, zakaj je potrebno moralizirati o tem, da se tega dela ne opravlja zaradi denarja, pač pa zato, da se pomaga ljudem. Ampak saj tudi zdravniki želijo pomagati ljudem, kljub temu pa ne pozabijo stavkati enkrat letno za višje plače? Konec koncev vsi delamo zaradi denarja, ali pa se morda motim?

Pa še odgovor Živi, ki pravi, da imajo znanci z 7. stopnjo izobrazbe 2-3x višjo plačo kot ona, ki dela v šolstvu. Oprosti Živa, vendar kot je meni znano, imajo osnovnošolski učitelji plačo okrog 200.000 SIT, delajo pa 4-5 ur dnevno (je res, da so otroci zelo naporni!), vsake tri mesece po en teden počitnic, pa poletne počitnice,.., ne vem no, meni se to ne zdi slabo. Poleg tega ste učitelji zaposleni v “javni službi”, kar pomeni, da so plače določene in se vam ni potrebno glede tega sekirati oziroma pogajati. Tudi v vednost Manci, če se bo premislila… Sama sem zaposlena v gospodarstvu, imam 7. stopnjo izobrazbe in se nenehno izobražujem. V pogodbi imam sicer napisan 40-urni delavnik, vendar je to bolj zato, ker mora biti, dejansko pa delam tedensko 50-60 ur.Če se ne bi nenehno izobraževala in če se ne bi znala postaviti zase pred delodajalci, bi moja plača znašala 120.000 SIT bruto (kot je pač minimalna plača v SLO), tako pa znaša nekajkrat več. Imam sicer 22!! dni dopusta, vendar ga ne utegnem izkoristiti, ker pač moram delati. Razmišljam, da bom čez nekaj let, ko se bom tega naveličala, šla delat na kakšno šolo, da bom imela bolj “easy life”.

LP in brez zamere.

Maša,

vsekakor je pohvalno razmišljati o virih preživljanja v prihodnosti. In ni skrivnost, da vsak posameznik upa, da si bo s svojim študijem odprl boljše možnosti v življenju. Mogoče so kakšni odzivi res izzveneli kot moraliziranje, vendar tisti, ki se dnevno srečujemo s socialnimi stiskami, vemo, da gre v našem poslu za t.i. “čustveno delo”, ki zna biti včasaih zelo naporno. Npr. da te ena oseba kliče tudi do 5x na dan in to za eno in isto stvar ali pa da se vsak dan pojavi v pisarni, ali pa da se dogovorita in se potem ne drži dogovorov ipd.

Nisem želela moralizirati Mance, sem jo pa skušala opozoriti, da moraš delo z voljo opravljati, sprejeti pogoje dela, sprejmati drugačnost, se zavedati, da ne moreš spreminjati ljudi… Če pa tega posameznik osebno ne zmore, pa tudi briljantna plača ne prinese zadovoljstva. Verjetno so podobne misli vodile tudi ostale razpravljalke. Nika je predstavila svojo bolj žalostno zgodbo glede zaposlovanja. Osebno si želim, da bi takšnih zgodb bilo čim manj. Verjamem, da se ji milo stori, da po vsem študijskem trudu praktično nima možnosti, da bi razvijala svoj poklic. In da je ob vsem tem tudi rahlo besna ob navedeni želeni plači.

Zagotovo imate tudi vi, Maša, svoje razloge in motive, da prekomerno opravljate svoje delo. Mislim, da če se ne bi dobro počutili ob izzivih in priložnostih, pa tudi ob spremljajočih uspehih, ki polnijo vaše baterije, ne bi zdržali. V sociali so pač drugačni izzivi in drugačni rezultati. Plače pa tudi.

Naj omenim še tole. Tudi socialci se moramo konstantno izobraževati. Vsak dan so na sceni novi zakoni, pravilniki, uredbe… pa novi pristopi na različnih področjih dela z ljudmi oziroma v različnih stiskah…

Ne verjamem pa, da si boste kdaj privoščili “easy job”, ker ste preveč ujeti v ritem eksplozij možnosti, kjer predvidevam spretno kurite svoje potenciale.

LP

Spoštovana Manca!

Za lažjo orientacijo naj vam naprimer povem, da je moja zadnja neto plača s V. stopnjo izobrazbe znašala reci in piši točno 48 000 SIT.

lp

Manca,
jaz sem socialna delavka s šestimi leti delovnih izkušenj in imam strokovni izpit. Delam v nevladni organizaciji. Moja plača znaša cca.150.000,00 SIT. Z vsemi dodatki vred.

Lp, Liza Z.

Živa!

Še kako se strinjam s tabo! Le kdo je dal tistim, ki končajo pedagoško fakulteto, FSD in podobne, enako stopnjo izbrazbe, kot jo imajo ekonomisti, pravniki, medicinci in podobno???!!!

Že o tem, da bi primerjal splošno razgledanost, ne bi govoril, kaj šele težavnost študija???!!!

Pozdarljeni OZ!

Z vašim komentarjem se ne morem strinjati. Prepričana sem, da je poklic socialnega delavca (delavke) vreden povsem enakega spoštovanja kot vsi ostali poklici, ki jih navajate in da so študentje socialnega dela v procesu izobraževanja za pridobitev svoje izobrazbe vložili veliko truda in dela.

Splošna razgledanost je zelo relativna stvar. Prepričana sem, da se tudi med, po vaše “bolj uglednimi poklici”, najdejo posamezniki, ki jim manjka te vrline še kako manjka. Kaj ste pa sami po poklicu in v čem mislite, da ste tako zelo boljši od socialnih delavcev s katerimi ste se v življenju srečali? Ali nas ocenjujete zgolj na daljavo?

Se pa strinjam z Živo, ki pravi, da lahko vpliva na to koliko porabi in da ne dopusti, da jo propagandna sporočila zavrtijo v nedogled. In ji verjamem, ko pravi, da marsikateri otrok le v šoli sliši prijazne besede, je deležen pozornosti in spoštovanja.

Lp,

Če to leti name, Polona, sem ekonomist. In poznam kar nekaj bivših sošolcev, ki so, ko so sfalirali ekonomijo, šli na razne fakultete, kot je PA (takrat), VZGOJITELJSKA FAKULTETA (danes), pa tudi s kar nekaj ljudmi sem se srečal, ki so delali pravno in medicinsko fakulteto, tako da kar dobro poznam rezultate dela teh treh fakultet.

Poleg tega sem kot študent nekaj let inštruiral in takrat spoznal, kakšne so izobrazbene razlike med posameznimi fakultetami.

Tako da boste, Polona, če “jih vi ne ocenjujete zgolj na daljavo”, težko našli argumente, ki bodo potrdili, da je potrebno za Vzgojiteljsko fakulteto treba vložit enako truda, kot ga je treba za Medicinsko ali Pravno.

Pa brez zamere.

Aja, Polona!

Najpomembnejše sem pozabil. Absolutno se strinjam, da je poklic vzgojitelja enako pomemben, kot poklic direktorja lai zdravnoka, in konec koncev poklic dimnikarja če hočete, pa še kaj lahko naštevava.

Ampak povprečno razgledan ekonomist, pa tudi pravnik in medicinec razlikujemo med poklicom, ki ga človek opravlja, in formalno izobrazbo, ki jo pridobi v procesu šolanja.

Tako da bi se raje pogovarjal o stopnji izobrazbe, ki jo fakulteta prizna študentu, proti čemur sem pisal, ne pa poklicu kot takem.

Če ponovim – razlika v težavnosti fakultet je zagotovo taka, da pravičnost ne bi dovoljevala enačenja formalne stopnje izobrazbe teh fakultet in s tem izenačevala diplomante fakultet.

Ko pa je človek v službi in ima poklic, je pa spoštovanje poklicev, tudi čistilke, brez dvoma na mestu. Razlika je samo v tem, da čistilka (običajno) nima enake stopnje izobrazbe kot zdravnik.

Pozdravljen,

lepo, da spoštujete vse poklice in dela, ki jih posamezniki opravljamo, fino, da imate veliko izkušenj z ljudmi, še bolje pa da ste razgledan ekonomist.

Tudi jaz razlikujem med splošno razgledanostjo, veščinami, ki jih ima posameznik in med formalno pridobljeno izobrazbo. Pa tudi življenjsko modrostjo. Pa najbrž še marsikdo, ki ni ekonomist, pravnik ali zdravnik.
Se pa strinjam, da je v študij medicine potrebno vložiti veliko truda. Zagotovo bistveno več kot v študij ekonomije!

Stopnje izobrazbe, ki so dodeljene diplomantom različnih fakultet, niso moje poklicno področje, niti ne področje tega foruma. Za ta vprašanja so pristojni strokovnjaki na Ministrsvtu za visoko šolstvo.

Lep vikend,

Lepo, da zanikate svoje poste od prej, gospa Polona in da ločite med poklici in izobrazbo.

Ja, mogoče res je potrebno vložiti več dela, da pridobiš diplomo Medicinske fakultete, kot pa Ekonomske.

Ampak razlika med Medicinsko in Ekonomsko je bistveno manjša, kot med Ekonomsko in Vzgojiteljsko.

Priznana stopnja izobrazbe je pa pri vseh treh enaka.

Lep vikend tudi vam.

Kot sem vam že odgovorila, je vprašanje priznanja stopnje izobrazbe vprašanje Ministrstva za visoko šolstvo in ne področje, ki ga obsega naš forum.

Vseeno pa… Želim vam, da se kot ekonomist po izobrazbi in v poklicu, ki ga opravljate predvsem dobro počutite… In vam čestitam, ker ste dosegli v življenju več kot vzgojitelji (ce) in skoraj toliko kot zdravniki(ce).

Lep vikend tudi vam,