mama pri otroku v bolnici

Povejte mi prosim, ali ima mati pravico, da je poleg otroka v bolnici 24 ur na dan? Hvala za odgovor.

Tanaja!

Naceloma mati nima pravice biti poleg otroka 24 ur na dan.
Je pa nekaj izjem. Prva je za mati, ki doji hospitaliziranega otroka. Ta ima v tem casu (tj. dojenja) pravico do bivanja tam.
In druga v primeru otrok s tezjo okvaro oziroma poskodbo mozganov ali hrbtenjace, pri katerih je potrebno usposabljanje starsev za poznejso rehabilitacijo na domu ter v primeru otrok s kronicnimi boleznimi ali okvarami v casu usposabljanja za poznejso rehabilitacijo na domu.

LP,

Tanja Koderman

Spoštovana Tanja!
Sama nisem pravnica, zato pravne informacije vedno iščem pri odvetnici. Vedno sem ostajala z otroki v bolnici in verjamem, da je res, kar pravite glede mojih pravic. Odvetnica, pri kateri sem iskala nasvet, da bi se laže zoperstavila tistim, ki bi me hoteli ločiti od mojega otroka v bolnici, je bil takle: “mati res nima pravice, vendar ima otrok pravico, da zaradi bolezni niločen od staršev.” Rekla mi je, da to izhaja iz Konvencije o otrokovih pravicah in da se konvencija izvaja direktno (to pa vem že od prej, saj se je upoštevalo tudi pri dodeljevanju državljanstva, kljub restriktivnemu zakonu). Ko sem jo vprašala, kaj naj naredim, če bi me hoteli kljub temu odstraniti iz bolnice, mi je rekla, naj pokličem njo in policijo, Hvalabogu, nikoli ni prišlo tako daleč, vedno je zadostovalo, da sem rekla, da ne grem nikamor. Ko bi vedeli, s čim vse sem se včasih “oborožila” za vsak slučaj! Je pa res, da sem bila na večinoma edina mama, sem pa vsaki povedala, kar je meni povedala odvetnica, ker me je vedno bolelo srce ob pogledu na mamo, ki v solzah zapušča svojega otroka, ker so ji “rekli, da se to ne sme!” Bale so se in še zdaj mi je hudo zanje, ker je bil njihov strah pred zdravniki tako velik. Tudi meni je enkrat direktor neke bolnice, kjer sem že večkrat prenočila z otrokom, zatrdil, da to pri njih ni možno in da se ne dogaja. Si lahko mislite? Imam celo račun, kjer so mi enkrat v taisti bolnici, čeprav ni možno prespati (!) izdali račun za nočitev…(10.000 sit, mislim, da leta 1996 ali 1997, zdaj ga nimam pri sebi).
Včasih je težko, ko se tisti, ki bi jim v bolnici morali najbolj zaupati, obnašajo kot pošasti.
Ne smemo se bati! Kadar nam je težko, bi morali pomisliti, da to ni naša pravica, je pa naša dolžnost!
Če bom še kdaj moj otrok moral v bolnico, bom šla z njim dokler bo želel(!) , tudi če bo star/a 17,9 let. Tako je v zahodnih državah in ne vidim razloga, da ne bi bilo tudi pri nas.
Lep pozdrav
Marjeta

Spoštovana Marjetka, res sem vam hvaležna, da ste odgovorili na Tanajino vprašanje. Prav gotovo jih je veliko, ki so se soočili s tem problemom. Tudi sama sem ostajala v eni izmed gorenjskih bolnic pri otroku, dokler ni zaspal, zjutraj pa sem prišla ob osmih (10 dni, otrok star 4 leta). Medicinske sestre so me zelo grdo gledale, rekle mi niso nič , so me pa “zatožile” zdravnici, ki pa je bila na srečo razsodna in me je lepo nagovorila, kljub temu pa sem še naprej počela isto. Vem ,da bi zagnala hudirja, če bi mi kdo še težil. Pomislite, sestre so rekle, da jih oviram pri delu??!! A?! Ker je otrok dobil še rotavirus in je bil večinoma sam v sobi, sem ga v veliki meri sama nosila s tranfuzijo na WC, kjer je bil parkrat na uro. Ko sem odšla iz bolnice, pa sem izvedela, da je treba za (tudi) tako bivanje plačati. Meni ni nihče nič rekel, pa tudi nikjer nisem opazila kakšnega cenika ali obvestila.
Vsekakor se strinjam iN BOM ŠE V BODOČE VZTRAJALA, da bom pri otroku v bolnici in tako naj zahtevajo vsi starši, če hočejo.

lp!

Imam hčerko staro 3 leta. Ko je imela visoko vročino in nekaj mesecev kasneje še zastrupitev z gobami, sem šla z njo v bolnico (Šempeter pri NG)
in te sami vprašajo če želite vstati z otrokom, je pa tako, da če ne dojite je samoplačniško. Lahko da je odvisno od bolnice in koliko prostora imajo na voljo.

Anja

POzdravljene, sotrpinke, ravno po pismu me je “zadelo” in spet sem šla z otrokom (3 leta) v bolnico, popolnoma nepričakovano, se ve. Spala sem na tleh (na spalni vreči, ki sem si jo prinesla od doma), pa saj je bilo toplo…
Hotela sem poudariti, da otrokova(!) pravica ni odvisna od tega, če bolnica ima prostor ali ne. Otrokovo pravico je treba izvrševati neposredno, ni odvisna od dobre volje posameznega zdravnika, sestre, od tega če nas vprašajo, če želimo ipd. Tukaj nimam nihče kaj dovolit, lahko samo ovira izvajanje pravice, ampak znanje je naše orožje, kajne? Če naj to pravico priženem do roba, bi rekla, da niti od materine ali očetove dobre volje ni odvisna. Bom pa prav pogledala to konvencijo o otrokovih pravicah, pa vam sporočim. Važna je zato, ker je pred zakoni države, če so zakoni slučajno v nasprotju s konvencijo (sem se dala podučiti). Npr. tudi če bi v Sloveniji veljal zakon, da starši NE smejo biti ob otroku v bolnici, bi vseeno veljala konvencija, seveda če bi se nanjo sklicevali.
Ali pa če bi nam Tanja malo pomagala?