Preveč želodčne kisline

Sinoči sem prvič preskusila med s cimetom in na čudenje ni bilo zjutraj tiščanja in grenkobe v grlu. Parkrat sem pila na tešče tudi korenčkov sok.

Ob spremljanju nasvetov v zvezi z želodčnimi težavami bi dodala nekaj pojasnil in opozoril, čeprav ta, kot sem razumela, potekajo mimo strokovnih služb, in niso še presegla okvirja, ki bi lahko ogrozil zdravje.
Bolnica, ki je sprožila vprašanje, je lahko zadovoljna, da zdravnik s preiskavo ni ugotovil okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je trdovratna bakterija, in tudi je na našem področju kar precej razširjena. Nekateri ljudje, ki so z njo okuženi, sicer nimajo izraženih težav, v določenih primerih pa lahko povzroči velike probleme. Okužba je klasificirana kot karcinogena okužba. Sama bakterija in njeni razgradni produkti sodelujejo pri razvoju raka. Živi v kislem, vpliva na povečano izločanje želodčne kisline in zmanjšuje obrambno sposobnost sluznice. Te okužbe ne gre podcenjevati.
Na konferenci v Maastrichtu je leta 2000 Evropsko združenje za raziskavo okužb s to bakterijo sprejelo posebna priporočila. Splošno sprejet dogovor je bil, da če lečeči zdravnik odkrije in potrdi navzočnost Helicobacter pylori pri bolniku, le-ta pa se želi zdraviti, mu je treba terapijo omogočiti. To sem zapisala zato, ker vem, da marsikdo to težavo podcenjuje.
Priporočila slovenske medicine pa obsegajo zdravljenje z zdravilom, ki zavira izločanje želodčne kisline, in sočasno zdravljenje s kombinacijo dveh antibiotikov (amoksicilina in klaritromicina). Zdravljenje poteka 7 dni. Tri tedne po zdravljenju sledi kontrolni dihalni test. V primeru, da zdravljenje ni bilo uspešno, se 7 dnevna terapija ponovi z drugo kombinacijo antibiotikov (amoksicilin in metronidazol).

Zdravilo Nolpaza, ki ga je predpisal zdravnik, zavira izločanje želodčne kisline, zdravi refluks in vnetje požiralnika. Preprečevalo naj bi tudi poškodbe požiralnika. Ne sme se pa jemati sočasno z zdravili proti gljivičnim okužbam. Če se bolnik z zdravnikom posvetuje in dogovori za zdravilo Controloc, ga mora seveda doplačati. Ne gre pa zamenjevati zdravila brez vednosti zdravnika, ki spremlja zdravljenje.

Pri zdravljenju s cimetom pa bi rada kot farmacevtka opozorila na previdnost pri določanju odmerka. Cimet je sicer začimba, ki se pogosto uporablja pri sladkih jedeh. Poleg lastnosti izboljšanja okusa pa ima tudi precej zdravilnih učinkov. V strokovni in tudi poljudni literaturi so opisani ugodni učinki na posamezne organe, kot so pospeševanje prebave, zmanjšanje bolečin v sklepih, pospeševanje apetita, zniževanje holesterola, odpravljanje krčev,…. Eterično olje, ki ga vsebuje cimetovec kot droga, vsebuje učinkovino cinamaldehid, ki uničuje bakterije in viruse ter zavira rast gljivic.
Ker pa čezmerni odmerki lahko povzročijo težave, kot so: hitro bitje srca, zasoplost, črevesne krče, zaspanost in tudi depresijo zaradi vpliva na centralni živčni sistem, je treba odmerke nadzorovati. Priporoča se 10 minutni poparek iz žličke (pol do 1 gram) droge, to je skodelica poparka (čaja), ki se popije 2-3 krat na dan med obroki.
Čisto eterično olje se ne sme uporabljati. V drogi je namreč samo 4%-ni delež eteričnega olja. Danes zasledimo skorjo cimetovca v silno majhni količini v Švedski grenčici, ki se je včasih imenovala Elixir ad longam vitam, kar pomeni eliksir za dolgo življenje.
Tudi moj kolega Janez Špringer, mag. farm. iz Pomurskih lekarn je v nekem svojem prispevku, v katerem je poročal, da se objavljajo študije, ki poročajo o ugodnem delovanju cimeta pri sladkornih bolnikih, posebej priporočal, da naj ti bolniki uporabljajo cimet le kot začimbo, dokler se jasno ne dokaže njegova uporabnost pri diabetesu.
Sicer pa priporoča, naj se ne uporabi več kot ena četrtina žličke cimeta na dan. Ne priporoča pa se uporaba pri nosečnicah in doječih materah.
Kardamomova semena pa so začimba in pomembna sestava curryja. V semenih se nahaja eterično olje, ki vpliva na prebavo in zmanjšuje želodčne bolečine. To je zelo staro zdravilo, s katerim tudi ne gre pretiravati.
Želim Vam veliko uspeha pri zdravljenju.