kdaj zdravila v supermarkete?

Spoštovana ga. Irgolič,
Me zanima, če je že jasno, kdaj se bodo začela prodajati OTC zdravila tudi v npr. supermarketih ter v navadnih zelenih lekarnah in kako to ureja zakon, sprejet 2006. Ali pa bo morala na tem področju biti sprejeta nova dopolnilna verzija tega zakona?
hvala že vnaprej za vaš odgovor in lep pozdrav,
Taja

Spoštovana gospa Taja!
Ker se je kompletno besedilo mojega odgovora, napisanega pred kakšnim tednom nekam izgubilo, Vam bom odgovorila še enkrat.
Upam, da z Vašim vprašanjem niste mislili na splošno prosto prodajo zdravil v supermarketih. Čeprav gre za OTC zdravila, za katera naj bi bilo značilno, da imajo zmerno jakost farmakodinamičnega učinka in, da se uporabljajo za odpravljanje blažjih simptomov in zdravstvenih težav, je vprašanje varnosti še vedno na mestu.
Rada bi Vam pojasnila, da so bile specializirane prodajalne ustanovljene z namenom, da se iz supermarketov umaknejo nekateri izdelki, ki so imeli lastnosti zdravil in katerih uporaba je bila na daljši rok škodljiva. Teh izdelkov ni bilo malo in njihova nekritična uporaba je pomenila resno nevarnost za javno zdravje.
Specializirane prodajalne so definirane s pravilnikom, ki poleg splošnih pogojev, ki veljajo za trgovine, določa še posebne pogoje za njihovo delovanje tako glede prostorov, opreme, kadrov in načina vodenja dokumentacije. Specializirana prodajalna je lahko tudi oddelek večje prodajalne, ki pa mora biti fizično ločen od ostalih oddelkov. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 73/00.
S posebnim Pravilnikom o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 59/03, pa je določeno, katera zdravila se smejo izdajati v teh specializiranih prodajalnah. Teh zdravil ni malo. Razdeljena so v 19 obsežnih skupin.

Zadnji čas se v medijih odvija burna debata povečini nestrokovnih oseb, katera zdravila bi bila primerna za takšno prodajo in v kolikšni meri je povprečen uporabnik teh zdravil sposoben sam presoditi, kaj je zanj varno. Take ocene so lahko zelo nevarne. Preden se neko zdravilo razvrsti na seznam zdravil, ki smejo v specializirane prodajalne, je potrebno skrbno pretehtati koristi in tveganja takšne razvrstitve.
Tveganje oceni Komisija za zdravila pri Javni Agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. To komisijo sestavljajo naši vrhunski strokovnjaki farmacevtske in medicinske stroke, univerzitetni profesorji na svojih področjih, ki jih je kot izvedence za delo v tej stalni komisiji imenoval minister za zdravje. Ti strokovnjaki so se s pisno izjavo zavezali, da bodo delovali strokovno, nepristransko in skladno s predpisi. Pri svojem delu so strokovno neodvisni in samostojni v okviru svojega področja delovanja. Nanje ne smejo vplivati ne gospodarski lobiji, ne ekonomske koristi in tudi ne politika.
Zato je toliko bolj neprijetno spoznanje, ki ga je zaznati skoraj vsak dan v medijih, da lahko pridobitniški interesi tako zbanalizirajo neko stroko in jo skušajo do skrajnosti poenostaviti.
Ob neodobravanju širše javnosti glede razporeditve aspirina ali pa tudi še katerega drugega zdravila podobnega delovanja, bi spomnila na dejstvo, da nekatera zdravila sama po sebi ne izkazujejo veliko škodljivih učinkov, v kombinaciji z neštetimi drugimi zdravili, ki jih nekateri bolniki jemljejo, pa se njihovo delovanje lahko dramatično spremeni. Zato so razvrščena na seznam zdravil, ki se smejo prodajati v specializiranih prodajalnah le tista zdravila, ki imajo ugodno razmerje med koristjo in tveganjem in sprejemljiv farmakovigilančni in toksikovigilančni profil.
In v tem je ves nesporazum, ki terja streznitev. Morda bo vsa ta polemika le vodila k treznemu razmišljanju in k oceni svojih ravnanj tako v strokovnih krogih, kot tudi pri tistih, ki so pozabili, da zdravila niso običajno blago, da njihova izdelava in uporaba terja veliko znanja in spremljanja novih strokovnih spoznanj.
Bolniki imajo pravico dobiti zdravilo iz strokovnih rok ob strokovnem nasvetu, pa naj si bo to v lekarni, kot tudi v specializirani prodajalni.
Večjo dostopnost zdravil vidim v večjem številu prodajnih mest, posledični vzpostavitvi konkurence in ureditvi maržnega sistema. Skrb za javno zdravje pa naj ostane v strokovnih rokah.
V televizijski oddaji Tarča je prišlo tudi do obžalovanja vrednega spodrsljaja. Ob spraševanju o tem, koliko strupen je povoj in zakaj ga ni mogoče dobiti v trgovini, se tudi jaz sprašujem, čemu služi napisana in objavljena zakonodaja, ki to področje ureja. Gre namreč za medicinski pripomoček in ne za zdravilo. Ker gre za medicinski pripomoček prvega razreda, ki ne predstavlja visoke stopnje tveganja za uporabnika, se lahko po zakonu tako kot še nekateri izdelki za prvo pomoč, prodaja v prosti prodaji. Torej je bila ta predstava popolnoma odveč.
Upam, da bo končno le prevladalo spoznanje, da je včasih dobro pustiti stvari, ki so že na svojem mestu, pri miru.
Lepo Vas pozdravljam!