Zdravila in živila

Zanima me kdo pri nas ureja zakon o živilih, kaj je dovoljeno in kaj ne? Kolikor mi je znano, to nima čez urad za zdravila. Če imam prav, zakaj to ne združijo?
Zakaj to sprašujem? Včeraj sem gledal tednik zakj naj bi umirale čebele. Baje naj bi to bil nek insekticid za nove sadike “gaučo”, ki ga je izdelal firma Bayer. Tukaj me zanima ali je to ista firma kot Bayer pharma ali je to vsaj v okviru te firme.

Mlade sadike namočijo v ta insekticid, da so bolj odporne, baje pa naj bi se razgradil v 30 dneh, nekateri pa ugotavljajo, da se razgradi šele po 2 letih. In ko nato čebele letijo iz cveta na cvet in nabirajo med, zaužijejo tudi ta insekticid. To pa pomeni, da je ta insekticid tudi v medu, ki ga nato mi zaužijemo. Baje je pomrlo že več kot polovica čebel.

čeprav to ni v povezavi z vašim bivšim uradom, vseeno del tega, če je res, zaužijemo mi, a potem bo pa ta ista firma izdelal novo zdravilo proti tej bolezni, ki so jo sami zakrivili.

Kako vi gledate na to?

Bobi

Z zanimanjem sem prebrala Vaše vprašanje, ker ste načeli hudo aktualno temo.
Najprej o tem, kako je urejeno področje hrane pri nas:
– področje hrane ureja Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter
snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l. 52/00; 42/02)
– na podlagi tega zakona je Ministrstvo za zdravje izdalo 37 pravilnikov,
1 uredbo in 2 odločbi.
Za Vaše vprašanje so pomembni naslednji predpisi:
– Uredba o monitoringu pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih
(Ur.l. 13/99)
– Pravilnik o mejnih vrednostih pesticidov v oziroma na rastlinah oziroma
živilih rastlinskega izvora (Ur.l. 54/99)
– Odločba o pooblastitvi Inštituta za varovanje zdravja (Ur.l. 9/02)
– Pravilnik o onesnaževalcih v živilih (Ur.l. 69/03; 20/04)

Predpise izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in prehrano.
Nadzor izvajajo zdravstveni inšpektorji.
Strokovno podporo zagotavljajo javni zavodi, ki jih imenuje minister za zdravje in minister pristojen za veterinarstvo.
Preskušanje živil izvajajo akreditirani laboratoriji na podlagi imenovanja ministra za zdravje, ministra pristojnega za veterinarstvo in ministra pristojnega za kmetijstvo. Rok za imenovanje je bil do 31.12.2002.

Za spremljanje problematike je ustanovljen Urad za prehrano Vlade Republike Slovenije (rok je bil 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona)
Nacionalni program za vodenje prehrambene politike sprejme na predlog Vlade Državni zbor Republike Slovenije. (rok je bil 3 mesece po uveljavitvi tega zakona).
Pri Ministrstvu za zdravje se ustanovi na podlagi zakona Svet za živila in prehrano kot strokovno in posvetovalno telo. Člani sveta so strokovnjaki s področja zdravstva, kmetijstva, živilstva, veterine, varstva potrošnikov, izobraževanja ter varovanja okolja. Imenuje jih minister za zdravje.

Nosilec spremljanja (monitoringa) zdravstvene ustreznosti živil je javni zavod s področja zdravstva, prehrane, kmetijstva, veterine in okolja.
Zbirka podatkov in rezultate preiskav pri izvajanju monitoringa vodi Inštitut za varovanje zdravja RS.

Glede Vašega vprašanja o insekticidu “Gaučo” firme Bayer pa naslednje:
omenjeni insekticid izdeluje firma Bayer AG – Bayer Chemicals. V zvezi z informacijo o umiranju čebel, je firma Bayer pooblastila v letu 2000 neodvisni laboratorij, ki naj bi raziskal vzroke. V grobem povedano trdijo, da razlog za to ni bil insekticid Gaučo (učinkovina je imidacloprid), temveč bolezen čebel, povzročena s paraziti, kot je Varroa- Milbe. Članek si lahko ogledate na: http://www.presse.bayer.de/BayNews.nsf/id/

Poročilo o raziskavi, ki jo je izvedla Agence francaise de securite sanitaire des aliments (AFSSA), pa je dostopno na:
http://www.afssa.fr/ftp/afssa/imida.pdf ali na:
http://www.afssa.fr/ftp/afssa/Communique_abeilles.pdf

Moje mnenje v zvezi z urejanjem in izvajanjem politike na področju hrane sem večkrat posredovala relevantnim akterjem, ki so za to odgovorni.
Z ozirom na to, da smo država, ki razpolaga z omejenimi sredstvi za izvajanje dolžnosti državne uprave in, da je področje prehrane podobno področju zdravil, tako po svojem pomenu, kot tudi po načinu urejanja, bi bilo smotrno razmisliti o tem, da bi organizirali področji na način, kot ga ima ZDA. Tam problematiko obeh področji ureja Agencija za hrano in zdravila – FDA (Food and Drug Administration).

Glede na to, da ste napisala, da predpise izdaja minister za zdravje, bi lahko šlo to skupaj v eno področje. Tudi glede na to, da veliko bolezni povzroča ravno prehranjevanje in posledično so določeni artikli krivi za bolezenska stanja, bi se morali vsi dodatki k prehrani obravnavati kot dodatki, ki lahko v veliki meri vplivajo na naše zdravje, tako pozitivno kot negativno, tarej rabimo zelo dobro službo in navsezadnje še večji nadzor kot pri samih zdravilih. Zdravila že odpravljajo posledice bolezni, ki pa že lahko nastanejo ravno zaradi hrane.

Prosila bi pa še nekaj, ali lahko kaj več napišete o učinkovini (imidacloprid).
Ali se ta učinkovina uporablja tudi pri kakšnih zdravilih?
Emi

Tudi jaz sem gledala tednik in se sedaj sprašujem ali je možno, da zastrupljamo svoje otroke iz prepričanja, da jim dajemo najbolj zdravo hrano, v resnici pa sploh ne vemo, kaj dajemo svojim otrokom. Če še tako operemo jabolko je popolnoma vseeno, saj vsebuje poleg vitaminov, še antibiotike in ne vem kakšne vse stvari.
Kam gre ta naš svet, samo zaradi nekaj dinarjev.

Se strinjam, na tem področju bi morali nekaj spremeniti, saj nič ne vemo, kaj se dogaja v povezavi s hrano. Ravno včeraj so spet našli sledi “Kloranfenikol” v mleku. Sprašujem Nado, če lahko kaj več pove o tem antibiotiku. Hvala

Spoštovana Emi,
zelo se strinjam z Vami glede pomembnosti področja prehrane. Saj poznate tisti rek “hrana je zdravilo in zdravilo je hrana”. V tem je veliko resnice, ki se je pa premalo zavedamo.
Zasledila sem, da se v EU pripravlja nova direktiva, ki bo obravnavala dodatke k prehrani, reklamiranje “zdravih” živil in kakovost embalaže, v kateri se nahajajo prehrambeni izdelki, kar je tudi izrednega pomena. Ta direktiva se bo morala vsebinsko prenesti tudi v našo zakonodajo, če ne bo izdan predpis v takšni obliki, ki bo že direktno valjavna pri nas.
Služba, ki se bo ukvarjala s tem področjem pri nas, bo imela izredno težko delo, ker se bo srečala z neznanjem, z interesi dobička in z vsemi možnimi in nemožnimi dogodki, ki si jih normalen človek težko predstavlja.

Zasledila sem, da se učinkovina imidacloprid nahaja v cca 70 različnih produktih, ki so na trgu v obliki dodatkov k setvenim semenom, pesticidi in herbicidi. Ta podatek je naveden za nemško področje. Eden takih proizvodov je “CHINOOK”.

V zdravilih te učinkovine zanesljivo ni.

Na Nemškem forumu, podobnem našemu sem zasledila zanimivo polemiko na to temo . Preberite si razgovor na temo “Imidacloprid” -strup v sladkorju
(Imidacloprid – Gift im Zucker????). To je na naslovu:
http://www.Lycos.de ali http://imkerforum.die-imker.de

Še bolj pa je zanimiv objavljen dokument na:
http://www.obgnetwork.com pod točko 10 in sicer “Pi-Gaucho 02/03,
ki govori o tem, da je nemška Zveza za varstvo okolja
(Der Naturschutzbund – NABU) in Zveza poklicnih čebelarjev (Berufsimkerbund – DBIB) dosegla pri nemškem ministrstvu za potrošnike prepoved uporabe tega strupa, uvedbo novih raziskav in dokončno razjasnitev tega problema. Obstoja namreč nevarnost, da je prizadetih več področji, kot so oljna repica, sladkorna pesa in koruza. Ta strup se težko razgrajuje, ostaja v zemlji in pride ponovno v rastlinske sokove in v cvetove.
Deluje pa kot živčni strup za insekte.

Upam, da pristojni za te zadeve pri nas sledijo dogodkom in ustrezno reagirajo.

Lepo Vas pozdravljam!

V zadnjem času tudi jaz vse pogosteje razmišljam o kakovosti hrane v vseh segmentih, ki jih lahko zdrava pamet laika pač “zaobseže”. tednika sicer nisem gledala, vendar kar lahko iz zgornjih prispevkom razberem je tudi dejstvo, da v tem konkretnem primeru “čebel” pač ne gre zgolj za rastlinsko kulturo, ki jo “konkretne čebele obdelujejo”, pač pa se mi zdi, da predstavljajo problem vsi “cvetovi” (in seveda v nadaljevanju plodovi, ki n atakšen ali drugačen način spadajo v del naše prehranjevalne verige) na katere čebele še poletijo.
Čeprav povsem laično razmišljam, menim, da je na tem podorčju, se pravi na področju nadzora nad prehrano ljudi (in živali!) pri nas še vedno premalo ali nadzora, kljub temu, da ljudje smo kar jemo in da bodo morebitne posledice našega trenutnega prehranjevanja (pa če se še tako zelo trudimo) znane šele čez nekaj let, ko bo morda že prepozno. Odgovarjal pa seveda spet ne bo nihče! In četudi bi, kaj, razen morda moralnega zadoščenja, to pomaga “prizadetim”?

podpiram vsakršno akcijo v tej smeri in sem se pripravljena na kakršenkoli način aktivno vključiti v reševanje zadev. Pa naj bo na kakršenkoli način že.

lep pozdrav

Kloramfenikol je antibiotik širokega spektra, ki je danes opuščen zaradi svoje toksičnosti. Deluje bakteriostatsko, zavira je sintezo beljakovin pri po Gramu negativnih in po Gramu pozitivnih bakterijah, spirohetah, rikecijah, klamidijah in mikoplazmah. Učinkuje na mikroorganizme zunaj in znotraj celice.
Njegov toksični učinek pa je v tem, da škodljivo spremeni krvno sliko. Zato se danes sme uporabiti samo v zelo hudih primerih, ko je njegova uporaba edina izbira in v primeru, ko izberemo manjše zlo.

Kloramfenikol deluje toksično zaradi aromatsko vezanega dušika -aromatske nitro skupine, ki je strupena. Antibiotik je bil opuščen, ker je povzročal poškodbe krvotvornega aparata. Zlasti je strupen za majhne otroke (novorojenčke), ki še nimajo razvitega encimskega sistema, ki v jetrih transformira spojine v topne oblike. Taka zastrupitev povzroči methemoglobinemijo in se imenuje “sivi sindrom”.
Ta antibiotik pa je edina rešitev pri zastrupitvah s salmonelo. Zato se uporablja le v izrednih prilikah, naprimer pri tifusu in paratifusu.

V Sloveniji na trgu nimamo več zdravil, ki bi vsebovala ta antibiotik.
Imeli smo pred leti”Chloramphenicol kapsule” proizvajalca LEK, katerih registracija je bila ukinjena leta 1998 in svečke, ki so bile ukinjene leta 1999.
Mazilo za oko “Chloramphenicol” od Krke je bilo ukinjeno lani v aprilu, lani januarja pa je bilo ukinjeno zdravilo “Otomycin” kapljice za uho od Plive.

Lep pozdrav!

V katerih zdravilih pa se je še nahajal Kloramfenikol, poleg zgoraj naštetih in kdo ga je izdelal?

Poleg zdravil, ki sem jih naštela, sem v Registru zdravil iz leta 1995 našla še dodatno “Chloramphenicol” kapsule 250 mg, ki jih je proizvajala tovarna zdravil Krka. Nimam pa na voljo datuma ukinitve tega zdravila. Vsekakor mora biti to leta 1998 ali kakšno leto kasneje, ker tudi v Bazi podatkov o zdravilih (BPZ) tega podatka ni več.

Pozdravljeni!

V zvezi z vodo mislim da bi morali ljudi (Ljubljana center) nujno obvestiti naj sami nekaj ukrenejo, ker ta država ne bo naredila nič. Ravno je sodišče razsodilo, da je Keber nezakonito povišal odmerek pesticidov v vodi in kaj zdaj. Nič. Čakamo. Lahko si vsaj filtre za vodo nabavijo. Mi živimo v centru Ljubljane in ga imamo sedaj dve leti. Deluje na principu osmoze in počisti da tudi težke kovine, pesticide in ostalo. Sicer nas je to stalo 180.000 sit a nam je zdravje na prvem mestu in ne avto.

Zanima me, če ima filter, ki ga omenjate, atest glede odstranjevanja vseh nečistot. Pri tem mislim na njegovo kakovost, kdo ga proizvaja, katera inštitucija ga je odobrila in kakšno garancijo Vam daje, da je vse to res.
V kar nekaj člankih sem namreč zasledila različne reklame podjetij, ki niso poznana, njihove izdelke pa so domnevno odobrili v drugih državah…
Dobri izdelki običajno nosijo oznako CE, ki jo izda akreditirana inštitucija v EU. Ta oznaka tudi dokazuje, da izdelek resnično izkazuje lastnosti, ki jih izdelovalec reklamira in da je izdelek varen. Za tak izdelek inštitucija izda tudi Certifikat skladnosti, ki jamči za kakovost in ga označi s številko.
Tak certifikat bi vsak proizvajalec reklamiral na prvem mestu.

Ta filter smo kupili v podjetju LINDE. Atesta iz EU nima, je pa preizkus naredil IVZ RS. Kaj točno so merili smo vprašali na LINDE, pa še čakamo na odgovor.
Filter so izdelali v ZDA (IWW, The International Water Warehouse).
Voda potuje skozi 5 stopenjsko filtracijo, to je skozi zaporedje 5 čistilnih vložkov od 20 mikronov do 0,0001 mikronske centralne membrane, ki deluje na principu RO (obratne osmoze). Tehnično povedano dobimo ven dstilirano vodo.
Neodvisna strokovnjaka dr. Gorazd Pretnar in Anton Komat pravita, da filter, ki deluje na tem principu očisti vse.

Se še beremo.

Smo klicali v podjetje, kjer smo filter kupili in pravijo da nimajo atesta iz EU. Oni so filter uvozili iz ZDA (podjetje IWW, The International Water Warehouse).
Pri tem filtru voda potuje skozi 5 stopenjsko filtracijo, zaporedje čistilnih vložkov od 20 mikronov do 0,0001 mikronske centralne membrane, ki deluje na principu obratne osmoze.
V podjetju so nam rekli da so preizkus vode s tem filtrom naredili na IVZ RS. Kaj točno so merili nam bodo še sporočili.

Se še beremo.

Filter, ki ga uporabljamo je izdelav v ZDA (IWW, The International Water Warehouse) in nima atesta od institucije v EU. Preizkus pa je bil narejen na IVZ RS leta 2002. Ne vem pa kaj vse so preizkusili in čakam obvestilo od podjetja kjer smo ga kupili.
Voda v filtru potuje skozi petstopenjsko filtracijo, skozi zaporedje čistilnih vložkov od 20 mikronov do 0,0001 mikronske centralne membrane, ki deluje na principu obratne osmoze.

Lepo pozdravljeni in se še beremo.

Spoštovana gospa Manca,
hvala Vam za tako ažurne odgovore. Resnično me zanimajo ti filtri. Kolikor poznam mikrobiološko filtracijo, vem da so najfinejši filtri 0,22 mikronski. Ti zadržijo vse mikroorganizme. Za zadržanje raztopljenih snovi, pa naj bi bili filtri takšni, ki na svoji površini adsorbirajo substance.
Bojim se filtrov, ki bi delovali na osnovi azbesta, kar bi pomenilo priti z dežja pod kap.
Upam, da so na IVZ izdelek dobro pregledali in bodo lahko razložili njegovo delovanje. Moti pa me, da izdelek ni atestiran v EU.
Ko bo kaj novega, se oglasite!

Lep pozdrav!

Z zanimanjem sem prebirala vaše odgovore in zasledila ukinitev mazila za oko Chloramphenicol od Krke v lanskem aprilu.
Pred mesecem dni se mi je naredil grd ječmen na očesu, predpisali so mi ravno to mazilo in še plačati ga je bilo potrebno kljub zelenem receptu. Kaj to pomeni da je še vedno v obtoku?

Zdravilo Chloramphenicol je bilo ukinjeno 14. 04. 2003. Po ukinitvi dovoljenja za promet je zdravilo lahko še določen čas v prometu.
Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih v svojem 24. členu določa, da je ukinjeno zdravilo, ki je že izdelano ali uvoženo, lahko v prometu tudi po izteku roka, za katerega je bilo izdano dovoljenje za promet z zdravilom, do izteka roka uporabnosti zdravila, vendar najdlje še eno leto po izteku veljavnosti dovoljenja.
Torej po vseh pravilih, ga danes ne bi mogli več dobiti. Pred enim mesecem pa je bilo to še možno.

Lep pozdrav!