Informacijska podpora

Spoštovana gospa Nada,

glede na dejstvo, da ste bili direktorica Urada za zdravila, me zanima kaj menite o informacijski podpori v uradu in državi na splošno. Podatkov o zdravilih je ogromno, preverjanj tudi in poleg tega pride lahko na urad na tisoče listov o enem posameznem zdravilu, saj razložiti kaj je dobro in zakaj, kako učinkuje in tako naprej ni ravno enostavno. Ogromno bi še lahko naštevala, zato me zanima predvsem to, koko se urad in država sploh znajdeta, da je vse brezhibno in nadzorovano. Je vse še vedno v papirni obliki ali obstajajo podatki tudi v elektronskih oblikah.

Upam, da z vprašanjem ne posegam v kakšno poslovno skrivnost in se vam zahvaljujem za odgovor.

Pavla

Spoštovana gospa Pavla,

z Vašim vprašanjem ne posegate v poslovne skrivnosti. Zdi se mi zelo zanimivo, da razmišljate o tem. Podatki o zdravilih niso pomembni samo za delo Urada RS za zdravila, ki se sedaj imenuje Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, temveč so izjemnega pomena tudi za državo.

Ko sem v juniju leta 1996 prevzela odgovornost za postavitev in vodenje takratnega Urada RS za zdravila, nisem imela na voljo nobenih uporabnih podatkov o zdravilih. Tako je bila ena mojih prvih nalog postaviti informacijski sistem, ki bo uporaben za delovanje urada, za farmacevte v lekarnah, zdravnike v ambulantah in bolnišnicah, za državno upravo (carinska služba, inšpekcijske službe,…), za zavarovalnice ter za druge spremljajoče službe.
Kljub pomanjkanju kadrov in finančnih sredstev, smo se dela lotili z veliko vnemo. Projekt je vodil Milan Pukšič, mag. farm., spec. iz Maribora s svojo ekipo in 9. junija 1999 smo javnosti predstavili prvo uradno slovensko bazo podatkov o zdravilih.
Baza je danes na internetu (www.zdravila.net) in je brezplačno dostopna vsem, ki jo potrebujejo. V njej najdete množico pomembnih podatkov o zdravilih, od proizvajalca, distributerja, datuma izdane odločbe o dovoljenju za promet z zdravilom, ATC klasifikacije, EAN kode, vseh pomožnih snovi, ki sestavljajo zdravilo, vse farmacevtske oblike in pakiranja, režim izdaje (na recept, ali brez recepta),ceno, …
V bazi podatkov o zdravilih je tudi navodilo za uporabo zdravila in slika pakiranja zdravila. Poleg teh podatkov pa se nahaja v bazi tudi povzetek temeljnih značilnosti zdravila (SmPC), iz katerega dobijo zdravniki in farmacevti strokovne informacije, ki so za njihovo delo neobhodno potrebne.

Ta baza podatkov predstavlja osnovo, na katero se lahko nadgradijo tudi drugi programi, koristni za druge službe. Bazo je možno vključiti v informacijski sistem, ki bo pokrival tudi druge dejavnosti v zdravstvu. Tako je bilo v začetku tudi zamišljeno.

Na drugi del Vašega vprašanja, kako se agencija znajde v poplavi informacij pa Vam lahko odgovorim, da kar dobro. Pri vsakem delu morate imeti sistem, ki sam sebe kontrolira. Zato je bila priprava baze tako nujna.
Dokumentacija, ki jo predlagatelji registracij predložijo na agencijo, je sestavljena iz določenih delov (modulov), in je natančno opremljena s kazali, tako, da nobena informacija ne uide. Tudi manjkati ne sme. Odgovorne službe to hitro ugotovijo, ker dokumentacijo pregledujejo visoko izobraženi kadri.
Možno pa je oddati dokumentacijo tudi v elektronski obliki s tem, da predlagatelj da pisno izjavo, da bo pisno obliko po potrebi dostavil v 30. dneh.

Lep pozdrav !