Otrok govori z drugim narečjem kot midva
Evo eno vprašanje (ni trolanje). Več ljudi več ve.
Najin najmlajši sin govori z drugačnim narečjem, kot midva in kot drugi najini otroci.
Torej, ko osvoji novo besedo, ko jo prvič na glas izreče, jo reče z značilnim naglasom in tudi besede so take, kot jih uporabljajo v zgodnji Savinski dolini. Ampak samo prvič. Nato za isto stvar uporabi drugačno besedo ali naglas.
V Savinski imamo sicer neke sorodnike, zato nama je govorica dobro znana, ampak sin ni nil še nikoli tam in tudi stikov nimamo. Od kje mu to? Za ostale otroke je bilo značilno, da so osvojene besede že prvič izrekli v najinem dialektu, ki ni niti blizu Savinskega.
Recimo na rit naju je ruknilo, ko je prvič rekel “kuoga” namesto “kaj”, pa “stjebri” namesto “stbri”, pa gledati je rekel “glejati”, pa avto se tudi “pela” in ga je “pjelo”, namesto “pele/pelal” ali pa “vozi/vozil” po naše. Pa pesmico je “zapuojav” namesto zapel… itd.
Reinkarnacija? A je “slišal”, ko je bil v trebuhu, ko smo bili nazadnje v Savinski na obisku …