Ppzdravljrni, z možem sva bila skupaj od faksa. Dolgo zelo dobro funkcionirala. Bila sva si partnerja in prijatelja, čeprav sva v življenju  preživela marsikaj hudega. Potem se je zaljubil. Sva krpala in krpala pa ni šlo. Zdaj se ločujeva. Zelo mi je težko. Strah me je, kako bo zgledalo življenje  brez navajene dvojine. Zelo ga bom pogrešala kot človeka. Ne bojim se sicer vsakodnevnosti, bojim se dopustov, praznikov. Otroci so študentje, razpirajo krila. So zelo prizadeti, vendar pred njimi je še vse življenje. Imam nekaj prijateljic, ki pa so vse srećno poročene. Zanimajo me izkušnje tistih, ki so to dali skozi. Kako, v kolikem času ste si uredili življenje? Kako?

Naučila se boš uživanja v samoti. Samota je priložnost za razmislek, učenje, sprejemanje sebe. In ni osamljenost.

Kar pogumno.