mož alkoholik
Pozdravljeni!
Bi vas prosila za komentar, pripombo, zrcaljenje, karkoli, trenutno sama ne zmorem trezno razmišljati o situaciji, lahko le napišem zgodbo.
Mož je bil alkoholik že odkar sva se spoznala. Dokler nisva dobila otroka in dokler je bil ta še novorojenček me to ni motilo, saj pod vplivom alkohola ni bil nikoli nasilen, le odmaknjen (ga ni bilo doma ali je spal). Da opore pri negi in vzgoji otroka z njegove strani ne bom imela mi je bilo že od začetka jasno in glede tega nimam pripomb. V zadnjih mesecih pa se mi zdi nevzdržno, ker je začel kričati na malčka, ko ta joka. Takrat se mu seveda uprem in malčka zaščitim, a s tem, da vztrajam v tem razmerju, ga najbrž ne ščitim prav dobro:( Zadnji mesec razmišljam o tem, da bi z malčkom odšla – a sem uvidela, da mi finančno ne bi zneslo. Kolikor se “banalno” ali “izkoriščevalsko” bere, mi moževih 300 evrov s katerimi plačuje najemnino (ostale stroške krijem jaz, na koncu meseca mi na računu ne ostane nič tako da nas v bistvu preživljam iz meseca v mesec – pa živim zelo skromno, plačujem le osnovne položnice, hrano, obleko in pleničke in kozmetiko za malčka) ogromno pomeni in si sama plačevanja najemnine ne bi mogla privoščiti. Potem pa kar vztrajam v tem in postajam vedno bolj živčna in “čudna” in… sem poskusila, da bi se z možem kdaj pogovorila, a seveda on na to pristane le z besedami, pravega časa za pogovor pa seveda nikoli ni.
Majda
Bom začel kar z vašim stavkom, da s tem ko vztrajate v tem razmerju, otroka ne ščitite prav dobro. Namesto »v tem razmerju« bi samo spremenil »v takem razmerju«. Zakaj ta popravek? Večinoma ljudje v podobni stiski kot ste vi zdaj, vidimo samo dve možnosti: vztrajati-potrpeti ali oditi. Ostaja pa tudi tretja možnost, ki se navidez zdi nemogoča, je pa največkrat pravilna. Vztrajati a hkrat NE potrpeti. V vašem primeru bi to pomenilo spremembo, da od moža odločno zahtevate, da se gre zdravit od alkoholizma in določite nek rok, v katerem mora to storiti. Vem, da je to lahko napisati, vam pa zelo težko izpeljati. In v tem je vaš največji problem. Ni vaš problem mož-alkoholik, alkohol je namreč izključno njegov problem! Vaš problem je, da ne zmorete drugega kot to prenašati. Dokler ste trpeli sami, je še šlo, zdaj pa vas je ta alkoholizem začel motiti. Zakaj? Ker se je v vas prebudila mama, ki želi zaščititi otroka. Zase vam je morda vseeno (?), k sreči vam vsaj za otroka ni. Nič kaj dosti ne tvegam, če napišem, da je bil tudi vsaj eden od vaših staršev (verjetno oče) alkoholik. Zato je bil vaš mož od začetka povsem »sprejemljiv«, saj drugega kot življenja ob alkoholiku ne poznate, to vam je domače. Vendar to lahko spremenite.
Mož se očitno sam od sebe ne bo streznil in se zavedel, da ima ON problem. K tej streznitvi mu lahko pomagate samo na en način: z odločnim ultimatom. Seveda boste morali za tem ultimatom tudi stati, čeprav je zelo verjetno, da se mož zanj ne bo kaj dosti zmenil. Zato pripravite vse, poiščite pomoč, da boste preživeli tudi brez njegovih 300 EUR. Ta denar je res malenkostno »nadomestilo« za škodo, ki jo vajin (ne)odnos povzroča vam in predvsem OTROKU. Do sebe imate morda pravico biti brezbrižni, do otroka pa nikakor ne! Če je že mož nesposoben biti oče, naj ima otrok vsaj mamo. Upam, da boste zmogli. Če pa ne, si čim prej poiščite pomoč terapevta, da toliko pridobite na samozavesti, da boste zmogli. Dokler ne boste – ne odnehajte!
Lepo vas pozdravljam
Draga Majda
Vem, da vam je hudo – vendar zberite pogum in odidite iz tega razmerja.
Za otroka vam bo moral plačevati preživnino, verjetno boste dobili višji otroški dodatek – finančno vam bo že nekako uspelo.
Naj vam povem, da sem hčerka alkoholika. Tudi moja mama ni zbrala poguma
in odšla. Kljub temu, da me vsi poznajo kot prijazno in srečno žensko,
vam povem, da otroku travne v življenju nekako ostanejo.
Sama imam danes 45 let, sem poročena, imam dobrega moža in dva odrasla
otroka.
Ko sem se lansko poletje na nakem družinskem pikniku po popitih 2 dcl vina
odprla in svojim prijateljem in otrokom povedala, kaj sem doživljala,
kot hči alkoholika – so vsi jokali. Nikoli ne bom odpustila mami, da
očeta ni zapustila in odšla z mano. Naj povem, da pa moje trpljenje
ni bilo tako dolgotrajno, kajti oče je, ko sem bila stara 10 let storil
samomor. Do mene oče nikoli ni bil nasilen, pa vendar ti posledice ostanejo. Da je umrl sem bila vesela (res kruto, da je 10 leten otrok
vesel smrti starša) vendar tako je bilo in ni me sram priznati.
Veliko bi lahko pisala o tem, pa nima pomena. MOžu sem že na začetku
veze povedala, da bi v življenju veliko lažje prenesla, da bi me prevaral,
alkohola pa ne trpim.
Glede na to, da sem v fantu, ki je danes moj mož, že kot najstnica začela
iskati očeta, lahko trdim, da sem imela v življenju veliko srečo.
Zelo hitro sem nekako odrasla, rodila 1. otroka že v srednji šoli.
Nisem pa imela mladosti – ko so se druge zabavale, sem se jaz ukvarjala
z dojenčkom in gradnjo doma.
Ničesar mi ni žal, saj kot pravim, sem dobila zelo dobrega moža,
vendar pa se zavedam, da sem imela veliko srečo.
Draga Majda nikar ne storite svojemu otroku tega, kar mora zaradi
neodločnosti žensk prestajati veliko otrok.
Zberite pogum in pojdite.
Draga Majdas!
Tudi jaz sem hči alkoholika in ne morem vam povedati, koliko grozot smo doživeli doma! Nisem hotela domov iz šole in vedno sem prihajala s cmokom v grlu, ali je že pijan in kake volje je. Bila sem izjemno jezna na svojo mamo, ker nisva odšli in sem jo rotila, da greva…pravzaprav, odkar sem zavedam same sebe, sem hotela oditi stran od očeta, mami pa nič…
Zaradi določenih okoliščin in s trdim posredovanjem mojega brata, ki je 8 let starejši od mene, sva se z mamo preselili pri njenih 55 in mojih 18 letih! Končno sva zaživeli normalno življenje, vendar travme ostajajo…
Naredite ta korak sedaj, ko še ni prepozno in zaščitite vaju z otrokom, ker bolje ne bo!!!! Takšen alkoholik rabi hudičevo dober razlog, zakaj bi sploh prenehal piti. Obvezno sem morata pogovoriti in ne nasedajte praznim obljubam!!
Omogočite sebi in svojemu malčku lepše, mirno in dostojnejše življenje!
Živijo! Upam, da še bereš tele odgovore. Ker sem v zelo podobni situaciji, želim oditi od moža, vendar tudi meni ne bi zneslo finančno. Prosim te, če se lahko slišiva ali piševa ali dobiva – morda bi se lahko zmenili za stanovanje skupaj – vsaj za začetek nekaj mesecev, da preživimo prvi šok.
Prosim, oglasi se.
RE:mož alkoholik
Napisal: Irena Dona
Datum: 20.10.2008 1:12
Živjo,
vidim, da je še več nesrečnic, ki se morajo ubadati z alkoholom. Jaz sem že poročena 17 let, pa nisem ugotovila takoj, da mož pije.Otrok skupnih nimava. Za oba je to drugi zakon. Po zakonu z ženskarjem, sem dobila še alkoholika. Ne vem kaj je hujše. Ničkolikokrat sem si že prisegla, da bom odšla, s tem tudi grozila, vendar na koncu ostala. Zdaj sva pa tako daleč, da mi reče spucaj se že nekam…, ko je pijan, da pa je vse še hujše, ne smem nikamor,samo v trgovino, ker tako take stvari jaz sama financiram. Sedaj sem že leto in pol v penzionu, pa ne smem ne do sosedov, ne k sorodnikom, mogoče včasih, enkrat na mesec ali dva.Prijatelji pa so moji vsi “bedasti”. Delam vse, on pa nič, ali skoraj nič, meni pa pravi da sem lenoba in…in..in… samo najslabše. Ko pa je trezen, pa o tem noče nič slišat in pravi, da to ni res, jaz pa da naj za sebe skrbim, njega pa pustim na niru.
Vprašali boste zakaj vstrajam, zato menda, ker je bilo na začetku, prva leta veliko sreče in ljubezni, pa bi rada prisilila usodo, da se to vrne.
Pa se ni in se menda nikoli več ne bo,alkohol je vse uničil, pije pa na skrivaj, večinoma.Skriva pijačo po predalih v kleti drvarnici ipd..
Še bi bilo mnogo za povedat, moj namen je pravzaprav, vam ki ste mlajše svetovati, uredite si zdaj življenje, kljub otrokom. Samo pogum je potreben,
kajti z leti se stvari nič ne spremenijo na boljše, samo na slabše. Ko si starejši, pa imaš druge strahove, pa seveda je denar problem…,pa sto izgovorov najdem. Resnica je tudi, da ga imam še vedno rada.
Pa še nekaj je, strah pred samoto!!
Ideja od “šeene” se mi pa zdi dobra, ženske bi morale začet prakticirat
iskat skupne rešitve . Več žensk skupaj, denar v enakih delih za gospodinjstvo in skupno porabo, morda tri, štiri…. bi bilo za razmislit!!!
Morda, pa mi katera odgovori!!!
Draga Majdas!
Vse, kar imaš ‘dobrega’ od njega, je 300,00 EUR najemnine. Kaj stori on s svojim preostalim denarjem? Praviš da mu mu gre na živce otrok. Torej si on od razmerja želi tebe kot nekakšno svojo mamo in otrok je pri tem konkurenca. To je nevarna situacija.
Pojdi v varno hišo. Iz varne hiše uredi ločitev in preživnino. Dobivala boš tudi večje otroške dodatke. V tem času se boš postavila na noge in raziskala svoje možnosti. Našla boš cenejše stanovanje, karkoli. Najdi še eno tako mamico, pa si najemnino delita in si med seboj pomagajta.
Reši svojega otroka, preden ne bo prepozno.